Ameriško podjetje, ki namerava ponovno oživiti legendarno izumrlo ptico z Mavricija, se z otokom že dogovarja, kje bi ptice nastanili.
Mrtev kot dodo (Dead as dodo) je angleški rek, ki ponazarja, da nečesa ni več in tega nikoli več ne bo.
Rek je nastal po letu 1681, ko je poginil še zadnji pripadnik neleteče, približno kot puran velike ptice z otoka Mavricij. Ptič, ki na otoku ni imel naravnih sovražnikov, je kmalu po tistem, ko so nanj stopili ljudje, postal lahek plen tako za našo vrsto kot plenilce, ki so jih tja pripeljali priseljenci. Tako je postal skoraj učbeniški primer izumrtja neke vrste, ki ga je zaradi svoje lakomnosti povzročil človek.
Jajce s prvim “obnovljenim” dodom bo znesla kokoš
Zdaj kaže, da morda že v bližnji prihodnosti ta rek ne bo več veljal in da bo dodo “vstal od mrtvih”. Seveda ne dobesedno, saj poginulih ptic ni mogoče oživiti.
Je pa mogoče iz ostankov in nagačenih primerkov v muzejih po svetu zbrati dovolj genetskega materiala, da z njegovo pomočjo in genskim inženiringom “sestavijo” pravega doda. Prav to namerava storiti ameriško podjetje za biotehnologijo in genski inženiring Colossal Biosciences, ki si prizadeva za ponovno oživitev izumrlih vrst, poroča CNN. Pisali smo že, da je podjetje letos napovedalo, da se bo leta 2027 ponovno skotil mamut in da namerava sekvencirati genom doda.
Zdaj mu je zadnje uspelo, sekvenciralo pa je tudi genom prav tako izumrlega sorodnika doda z otoka Rodrigues blizu Mavricija in nikobarskega goloba, najbližjega dodovega še živečega sorodnika z otokov v jugovzhodni Aziji. S pomočjo posebne tehnike in z uporabo tako imenovanih primordialnih zarodnih celic želijo doseči, da bi kokoš izlegla jajce z dodom. Tehniko so že uspešno uporabili na živečih vrstah in ustvarili racaka, ki je proizvajal spermo petelina, se paril s kokošjo, ki je nato izlegla piščanca.
Tehniko nameravajo v podjetju Colossal uporabiti tako, da bodo primerjali genome doda, njegovega izumrlega sorodnika ter nikobarskega goloba in ugotovili, v čem se razlikujejo. Nato bodo primordialne celice nikobarskega goloba spremenili tako, da se bo iz njih razvil zarodek, ki bo fizično podoben dodu. Primordialne celice tega zarodka bodo vstavili v zarodke sterilne kokoši in petelina, ki se bosta potem lahko razmnoževala in teoretično bodo njuni potomci podobni dodu. “Fizično se obnovljeni dodo ne bo razlikoval od tistega, kar vemo o njegovem videzu,” je za CNN sporočil Matt James, vodja oddelka za živali pri Colossalu. Seveda pa je za zdaj vse samo teorija.
Že iščejo primerno lokacijo za vrnitev doda na Mavricij
Ameriško podjetje je že sklenilo partnerstvo z mavricijsko fundacijo za divje živali (MWF), da bi našlo primerno lokacijo, kamor bi lahko nastanili ponovno oživljeno vrsto.
Vikash Tatayah, direktor za ohranjanje narave pri MWF, je dejal, da najbolj idealno območje na Mavriciju ne obstaja, saj velik del 30-krat 60 kilometrov velikega otoka predstavljajo nasadi sladkornega trsa in človeška naselja. Obstajajo pa tri potencialna območja, narodni park na otoku in dva sosednja nenaseljena otočka, naravna rezervata. “Vsaka potencialna lokacija ima prednosti in slabosti, je povedal Tatayah.
Na Mavriciju slabost predstavljajo plenilci (mačke, podgane, psi, prašiči, opice, mungi in vrane) in ljudje ter človeški posegi v naravo. Na otočkih rezervatih pa odsotnost vseh teh predstavlja prednost, po drugi strani pa bi si fundacija želela dode naseliti nekje, kjer bi bili vidni javnosti. Zdaj preučujejo argumente za in proti za vse morebitne lokacije. “Obstaja pa možnost, da bi dode ponovno naselili na več krajih,” je dejal Tatayah.
