Na seznamu kršiteljev, ki morajo poleg plačila globe zdaj zaradi novele zakona o evidentiranju delovni čas naslednji dve leti obvezno beležiti elektronsko, je – kot smo poročali na N1 – 25 podjetij. Prevladujejo sicer samostojni podjetniki, poleg njih pa so tudi večja in v javnosti bolj poznana podjetja. Adria Mobil, Sončni Kanin, ki upravlja smučišče Kanin, in trije javni zavodi: Mestno gledališče ljubljansko (MGL), Zdravstveni dom Grosuplje ter Dijaški dom Nova Gorica. Zakaj? In kakšne nepravilnosti so inšpektorji pri njih odkrili?
V tem času je po podatkih inšpekcije postalo pravnomočnih že 25 odločb zoper podjetja, ki morajo poleg plačila globe zdaj prav zaradi novele zakona o evidentiranju delovni čas naslednji dve leti obvezno beležiti elektronsko. To je namreč zdaj avtomatična sankcija za kršitelje.
Kot smo poročali na N1, na seznamu kršiteljev prevladujejo samostojni podjetniki s področja gostinstva in čiščenja, nekaj je tudi podjetij, ki izvajajo različne vrste montaže. Nekoliko presenetljivo pa je, da so se na seznamu kršiteljev, ki so nam ga posredovali z inšpektorata za delo, znašli tudi Adria Mobil, Sončni Kanin, ki upravlja smučišče Kanin, in trije javni zavodi: Mestno gledališče ljubljansko (MGL), Zdravstveni dom Grosuplje ter Dijaški dom Nova Gorica.
Zdaj inšpektorat za delo pojasnjuje, kakšne kršitve so v omenjenih podjetjih odkrili.
V podjetju Sončni Kanin, ki upravlja smučišče Kanin, so ugotovili, da so zaposleni delali prek delovnega časa in tako prekoračili zakonsko mejo, ki določa, da lahko zaposleni dela največ 56 ur na teden. Tako so si zaposleni na letni bazi pridelali od 87 pa vse do 134 presežka ur. Poleg prekrškovne odločbe so inšpektorji podjetju naložili še 3.000 evrov kazni za pravno in 300 evrov za odgovorno osebo.
Direktorica Manuela Božič Badalič je pojasnila, da se kršitve nanašajo na obdobje pred letom 2020. “Na smučiščih je delo sezonsko. Ko je veliko snega ali je slabo vreme, morajo delavci delati več, viškom ur pa se je nemogoče izogniti. To je predvsem zato, da lahko smučišče obratuje nemoteno, da se ne dela škoda in da lahko zagotavljamo varnost.” Elektronski način beleženja delovnega časa so po njenih besedah sicer vpeljali že pred dvema letoma, zato novela zakona Sončnemu Kaninu ne prinaša nobenih novosti.
V Zdravstvenem domu Grosuplje so inšpektorji odkrili, da je zaposleni opravil občutno več nadur, kot jih dovoljuje zakon o delovnih razmerjih, in morajo biti določene vnaprej. Namesto 170 nadur jih je v letu 2022 opravil 512, letos 317. Zato so inšpektorji zdravstvenemu domu izdali prekrškovno odločbo, pravni osebi naložili 2.250 evrov, odgovorni pa 250 evrov težko globo.
Foto: Tina Kosec, BOBO
Štefka Zaviršek, ki je zdravstveni dom vodila, ko je do kršitev prišlo, je pojasnila, da je bil razlog hud kadrovski primanjkljaj v upravi doma, “nepredvidene večkratne in dolgotrajne bolniške odsotnosti v zadnjih dveh letih,” je dodala.
“Iskali smo kader za nadomeščanje, vendar neuspešno, saj je bilo nadomeščanje predvideno le nekaj mesecev, ker ni nihče mogel predvideti trajanja bolniške odsotnosti.” Delo je bilo po njenih besedah nujno opraviti, ena od zaposlenih pa je to breme sama od sebe prevzela nase, “nisem je jaz k temu prisilila”.
Delala je nadure in ob vikendih, “vem, da ni prav, ampak druge rešitve takrat ni bilo,” je še pojasnila Zaviršek.
Dijaški dom Nova Gorica, kjer so elektronsko beleženje delovnega časa uporabljali že prej, so inšpektorji kaznovali s 3.000 evri, ker večjemu številu zaposlenih ni zagotovil počitka med dvema zaporednima delovnima dnevoma, kot ga zapoveduje zakon o delovnih razmerjih. Podobno so ugotovili tudi v Mestnem gledališču ljubljanskem.
Pravnica Mestnega gledališča ljubljanskega Nada Bjelica je za N1 pred dnevi povedala, da v MGL delovni čas v kombinaciji z ročnim evidentiranjem elektronsko vodijo že leta, prav zaradi “skrbno in natančno vodene evidence delovnega časa” pa so po njenih besedah inšpektorji lahko odkrili dva primera odstopanja pri zagotavljanju počitka med dvema zaporednima delovnima dnevoma, kot ga zapoveduje zakon o delovnih razmerjih.
Pojasnila je, da so MGL kaznovali, ker počitek med enim in drugim delovnim dnem v dveh primerih ni trajal 12 ur, pač pa 11 ur in 45 minut. “Zakona nismo kršili namenoma, ampak se je zgodila enkratna napaka pri prerazporejanju zaposlenih in usklajevanju ter spoštovanju tedenskih urnikov,” je dodala.
A po besedah inšpektorata ni šlo za enkratno kršitev, temveč so gledališču v preteklosti izrekli več opominov, zato je moral inšpektor ukrepe stopnjevati. Mestnemu gledališču ljubljanskemu je zaradi nezagotavljanja počitkov izdal prekrškovno odločbo in globo v višini 300 evrov.
Odgovor Mestnega gledališča ljubljanskega na dodatna vprašanja še čakamo. Objavili ga bomo, ko ga prejmemo.
Tina Kosec/BOBO
Več kršitev so inšpektorji odkrili v novomeškem podjetju Adria Mobil. Ugotovili so, da so v podjetju minus ure iz enega referenčnega obdobja prenesli v drugega, se dogovarjali o neplačani odsotnosti, primanjkljaje ur pa so kompenzirali z neplačanim dopustom. Kazen? Kar 11.000 evrov.
V podjetju so pojasnili, da “gre za edini takšen primer v zgodovini družbe”, nanaša pa da se na specifično situacijo iz obdobja epidemije covida-19. “V tem obdobju je prišlo do velikih pretresov v oskrbovalnih verigah, kar je v praksi pomenilo težave pri organizaciji dela oziroma planiranju proizvodnega procesa. Izrazito nestabilnim razmeram smo se proizvodna podjetja v največji možni meri prilagajala z neenakomerno razporejenim delovnim časom, kar je bil predmet inšpekcijskega pregleda v letu 2021,” so zapisali.
Prav s fleksibilno organizacijo so sicer po besedah podjetja uspeli zagotoviti visok nivo pravočasne in kakovostne oskrbe naročil, s tem pa da so ohranili delovna mesta in konkurenčnost na evropskem trgu počitniških vozil.
Na inšpektoratu poudarjajo, da se lahko podjetja, ki ne vedo, kako zakonske predpise izvesti tudi v praksi, z vprašanji obrnejo nanje. “Upoštevali bomo načelo sorazmernosti, torej če bomo prepoznali majhne kršitve ter da ima večino zadev delodajalec pravilno urejeno, bodo inšpektorji izrekali opozorila oziroma opomine. Če bodo inšpektorji pri delodajalcih prepoznali večje, sistematične oziroma dalj časa trajajoče kršitve delavskih pravic, pa bodo temu tudi primerno kaznovali delodajalce.”
Zakaj na seznamu ni znanih serijskih kršiteljev?
Na seznamu 25 kršiteljev, katerih odločbe so že pravnomočne in ki so jih inšpektorji “ujeli” po 20. maju, ni najbolj znanih serijskih kršiteljev delavskih pravic, kot sta Marinblu in goričanska Moda Mi&Lan. Na vprašanje, zakaj ne, so na inšpektoratu za delo za N1 pojasnili, da so tem kršiteljem na prste stopili že prej, zato niso navedeni med kršitelji po 20. maju, odkar torej velja novela zakona o evidencah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje