Nobena druga žival ni tako neizprosno povezana z izumrtjem kot dodo, nenavaden ptič neletalec, ki je do konca 17. stoletja živel na otoku Mavricij v Indijskem oceanu.
S prihodom mornarjev so prišle invazivne vrste, kot so podgane, in prakse, kot je lov. Ti so ptico dodo, ki se ni bala ljudi, v nekaj desetletjih obsodili na izumrtje.
Zdaj si skupina znanstvenikov v sklopu drzne pobude, ki bo vključevala napredek na področju sekvenciranja starodavne DNK, tehnologije za urejanje genov in sintezne biologije, prizadeva oživiti doda. Upa, da bo projekt omogočil nove tehnike za ohranjanje ptic.
“Očitno smo sredi krize izumiranja. Naša odgovornost je, da ljudem posredujemo zgodbe in jih spodbudimo k razmišljanju o krizi izumiranja,” je dejala Beth Shapiro, profesorica ekologije in evolucijske biologije na kalifornijski univerzi v Santa Cruzu.
Shapiro je vodilna paleogenetičarka v podjetju Colossal Biosciences, podjetju za biotehnologijo in genski inženiring, ki sta ga ustanovila tehnološki podjetnik Ben Lamm in genetik s harvardske medicinske fakultete George Church in ki se ukvarja z enako ambicioznimi projekti za vrnitev volnatega mamuta in tilacina oziroma tasmanskega tigra.
Shapiro je povedala, da je že opravila prvi ključni korak v projektu, in sicer popolno sekvenciranje genoma doda iz starodavne DNK na podlagi genetskega materiala, pridobljenega iz ostankov doda na Danskem.
Naslednji korak je bila primerjava genskih podatkov z najbližjimi sorodniki dodov v družini golobov – živečim nikobarskim golobom in izumrlim Rodriguesovim pasijonom, velikanskim neletečim golobom, ki je nekoč živel na otoku v bližini Mavricija. To je postopek, ki bi jim omogočil, da bi zožili, katere mutacije v genomu “naredijo doda”, je dejala Shapiro.
Izzivi za oživitev doda
Vendar bo nadaljnje delo, ki bo potrebno za oživitev živali – programiranje celic živečega sorodnika doda z DNK izumrle ptice – bistveno zahtevnejše. Shapiro upa, da bo prilagodila tehniko, ki se uporablja za izvorne spolne celice (ang. primordial germ cells), embrionalne predhodnike sperme in jajčec, in ki je bila že uporabljena za ustvarjanje piščanca, katerega oče je bil racman.
“Pristop vključuje odvzem izvornih spolnih celic iz jajčeca, njihovo gojenje v laboratoriju in urejanje celic z želenimi genetskimi lastnostmi, nato pa jih vbrizgamo nazaj v jajčece na isti razvojni stopnji,” je pojasnila.
Tudi če bo ekipa pri tem tveganem podvigu uspešna, ne bo ustvarila kopije doda, ki je živel pred štirimi stoletji, temveč spremenjeno, hibridno obliko.
Vendar je Shapiro dejala, da bo izpopolnjevanje teh orodij sintezne biologije imelo širše učinke za ohranjanje ptic. S temi tehnikami bi lahko znanstveniki prenašali določene genetske lastnosti med vrstami ptic in jih tako zaščitili zaradi krčenja habitatov in segrevanja podnebja.
“Ta tehnologija, ki deluje pri piščancih … bilo bi neverjetno, če bi jo lahko uporabili pri številnih različnih pticah, saj bi to imelo velik vpliv na ohranjanje ptic,” je dejala Shapiro.
“Če ugotovimo, da obstaja nekaj, kar zagotavlja odpornost proti bolezni, ki prizadene populacijo, in če vemo, katere so genetske spremembe, na katerih temelji ta odpornost ali sposobnost boja proti tej bolezni – lahko morda s temi orodji to prenesemo tudi med sorodne vrste,” je dodala.
Mike McGrew, profesor in vodja katedre za tehnologije razmnoževanja ptic na inštitutu Roslin na Univerzi v Edinburgu, je projekt opisal kot “hoja po Luni za sintetično biologijo”. Njegovo delo vključuje spreminjanje komercialnih kokoši, ki nesejo jajca, v nadomestke za redke pasme piščancev, oživljene iz zamrznjenih izvornih spolnih celic.
“Ideja je, da bi to zdaj lahko počeli z vrstami golobov. In to je velik, težak del preskoka s piščančjih vrst na druge vrste ptic,” je dejal McGrew, ki ni neposredno vključen v projekt dodo, ampak je del znanstvenega svetovalnega odbora podjetja Colossal.
“Že približno deset let poskušam gojiti spolne celice drugih vrst ptic. To je težko,” je dejal.
Naložbe v odpravljanje izumrtja
Ne glede na to, ali bosta podjetje Colossal in njegova ekipa znanstvenikov na koncu uspešna pri vrnitvi doda in drugih izumrlih bitij, so projekti za odpravo izumrtja in tehnološki preboji, ki jih lahko ustvarijo, navdušili vlagatelje. Podjetje Colossal je v torek tudi sporočilo, da je zbralo dodatnih 138 milijonov evrov, s čimer je skupni znesek sredstev, zbranih od ustanovitve podjetja leta 2021, dosegel 207 milijonov evrov.
Vendar pa kritiki pravijo, da bi bilo ogromno sredstev bolje uporabiti za zaščito približno 400 vrst ptic ter številnih drugih živali in rastlin, ki so uvrščene na seznam ogroženih vrst.
“Toliko vrst nujno potrebuje našo pomoč in denar. Zakaj bi se trudili reševati nekaj, kar je že zdavnaj izginilo, ko pa je toliko vrst, ki pomoč potrebujejo zdaj?” se sprašuje Julian Hume, paleontolog za ptice v londonskem Prirodoslovnem muzeju, ki preučuje doda.
Miti o dodu
Hume je dejal, da je o dodu zelo malo znanega in da o njem kroži veliko mitov. Celo izvor njegovega imena je skrivnost, čeprav meni, da izhaja iz zvoka, ki naj bi ga ptica izpuščala – nizkega glasu, podobnega golobjemu vpitju.
Pred milijoni let so predniki doda živeli v jugovzhodni Aziji, ko je bila gladina morja nizka, pa so skočili na otok Mavricij, kjer so po dvigu gladine morja ostali izolirani in brez plenilcev.
“Letenje je (energetsko) zelo drago. Zakaj bi ga vzdrževali, če ga ne potrebujete? Vsi plodovi in hrana so na tleh, in ko postanete neleteči, lahko postanete veliki. To je storil dodo, postal je večji in večji in večji,” je dejal Hume.
Po digitalnem 3D-modelu ptice, ki ga je Hume razvil na podlagi okostja iz Naravoslovnega muzeja Durban v Južni Afriki, je bil dodo nekoč visok približno 70 centimetrov in je tehtal približno 15 do 18 kilogramov.
Model je pokazal, da je bil dodo verjetno tudi bolj okreten, kot bi lahko sklepali iz ilustracij, ki ga prikazujejo kot debelega in okornega ptiča.
Dodu se moramo zahvaliti, da je svetu predstavil idejo izumrtja – žalosten dosežek, ki se še vedno čuti v besedni zvezi “mrtev kot dodo” (ang. dead as a dodo).
V 16. stoletju, preden so odkrili prve fosile dinozavrov, pojem izumrtja ni obstajal. Vse je bilo Božja stvaritev in je od vedno bilo tukaj. Zamisel, da lahko nekaj izgine, ni bila v nikogaršnjem besednjaku, je dejal Hume.
“To je bila izjemna ptica že v času odkritja,” je dodal. “Hitro je izginila. Ko so ljudje želeli izvedeti več o njej, je že ni bilo več.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje