Rajsko otočje, kjer so prepovedali sončne kreme in vsakemu turistu zaračunajo 100 evrov

Palau je že leta 2009 postal prva država na svetu, ki je ustanovila nacionalno zatočišče za morske pse in v svojih teritorialnih vodah prepovedala njihov komercialni izlov.

Nekaj let pozneje, natančneje leta 2015, je država po pisanju Nova.rs naredila še korak dlje z ustanovitvijo Nacionalnega morskega zatočišča Palau, v okviru katerega je kar 80 odstotkov svoje ekonomske cone zaščitila pred komercialnim ribolovom, rudarjenjem in izkoriščanjem morskih virov.

Vendar pa se je Palau posebej izpostavil z ukrepi, ki neposredno spreminjajo vedenje turistov. Oblasti te otoške države so namreč uvedle posebno okoljsko zaobljubo za obiskovalce, prepoved določenih sončnih krem ter posebno okoljsko takso za ohranjanje narave, ki jo morajo plačati vsi turisti.

Občutljiv ekosistem, ki je spremenil turistična pravila države

Bistvo njihove strategije je preprosto – gospodarstvo Palaua je v veliki meri odvisno od zdravih koralnih grebenov, bogatega podvodnega sveta in ohranjenih plaž. Uničenje morskega ekosistema bi tako imelo resne posledice za turizem, lokalni ribolov in celotno identiteto države. Prav zato so se oblasti odločile ukrepati, še preden bi škoda postala nepopravljiva.

Ena najbolj odmevnih odločitev je bila prepoved sončnih krem, ki vsebujejo kemikalije, škodljive za koralne grebene. Povod za takšen ukrep je bila raziskava iz leta 2017, ki jo je izvedla Fundacija za raziskovanje koralnih grebenov. Znanstveniki so v vodi znamenitega Jezera meduz takrat odkrili visoke koncentracije oksibenzona in drugih sestavin iz kozmetičnih izdelkov za zaščito pred soncem.

Jezero meduz velja za eno najbolj znamenitih naravnih čudes Palaua in je uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. V njem živijo milijoni zlatih meduz, ki so se v izoliranem okolju razvijale več tisoč let. Odkritje sledi kemikalij v vodi in tkivu meduz je razkrilo, kako močno lahko turizem vpliva tudi na najbolj občutljive ekosisteme.

Posebej problematična sta oksibenzon in oktinoksat, sestavini, ki ju vsebujejo številne klasične kreme za sončenje. Organizacije, ki preučujejo koralne grebene, ti snovi povezujejo s poškodbami DNK koral, motnjami v njihovem razvoju in povečanim tveganjem za beljenje grebenov. Težava je še posebej izrazita na priljubljenih turističnih območjih, kjer vsak dan v morje vstopa na tisoče ljudi, namazanih z zaščitno kremo za sončenje.

Ocene namreč kažejo, da v oceanih po svetu vsako leto konča med 6.000 in 14.000 ton sončne kreme. V Palauu je koncentracija teh kemikalij v Jezeru meduz postala tako visoka, da oblasti problema niso mogle več ignorirati.

Zaobljuba, ki ni zgolj simbolično sporočilo

Zato je Palau leta 2018 sprejel zakon, ki prepoveduje proizvodnjo in uvoz sončnih krem s sestavinami, škodljivimi za morski ekosistem. S 1. januarjem 2020 je tako postal prva država na svetu, ki je uradno prepovedala prodajo takšnih izdelkov. Prepoved zajema deset kemičnih spojin, med njimi tudi oksibenzon in oktinoksat. Trgovcem, ki zakon kršijo, grozi globa v višini 1.000 dolarjev (slabih 900 evrov, op. p.), prepovedane izdelke pa lahko turistom zasežejo že ob vstopu v državo.

Še eden izmed nenavadnejših ukrepov je tako imenovani Palau Pledge. Gre za posebno okoljsko zaobljubo, ki je od leta 2017 odtisnjena neposredno v potni list vsakega tujega obiskovalca. Besedilo zaobljube so napisali otroci Palaua, z njo pa se turisti zavežejo, da bodo med obiskom spoštovali naravo, ravnali odgovorno in pomagali ohranjati otočje.

Ta zaobljuba ni zgolj simbolično sporočilo. Je del zakonodaje o odgovornem turizmu in je povezana s konkretnimi pravili, kot so prepoved odlaganja odpadkov, zbiranja morskih organizmov, sidranja na koralnih grebenih ter uporabe prepovedanih sončnih krem.

Palau je zaščito po pisanju Nova.rs sčasoma razširil tudi na druge ogrožene vrste. Poleg morskih psov so zaščiteni še dugongi, mante, grbaste papagajke in napoleonske ustnače. V vodah te otoške države živi več kot 1.300 vrst rib in približno 700 vrst koral, zato Palau velja za enega najbogatejših podvodnih ekosistemov na svetu.

Pomemben del sistema zaščite predstavlja tudi okoljska taksa za ohranjanje narave z imenom Pristine Paradise. Vsak turist mora ob vstopu v državo plačati slabih 100 evrov, pri čemer pristojbina velja tudi za vse prihodnje obiske, zato je ob ponovni vrnitvi ni treba znova poravnati.

Palau želi na ta način privabiti odgovornejše turiste, ki spoštujejo naravo in se na otočje vračajo, namesto množičnega turizma, ki sicer prinaša hiter zaslužek, a hkrati pušča resne posledice za okolje.