Zakaj se nam včasih 10 evrov zdi veliko, drugič pa ne

10 evrov je 10 evrov in 100 evrov je 100 evrov. Sliši se logično in preprosto. A presenetljivo pogosto se nam v naših glavah ta vsota zdi različna, piše nemški portal Smartup News.

Psihologi in ekonomisti pojav, ki nam v glavi relativizira vrednost denarja, imenujejo "mentalno računovodstvo".

Gre za pojav, ko istemu znesku na podlagi okoliščin pripisujemo različno vrednost, to pa vpliva na naše vsakdanje vedenje in na številne vsakodnevne odločitve

To je pokazala tudi raziskava, ki so jo opravili na univerzi Columbia v 21 državah in pri kateri je sodelovalo 5.589 odraslih.

Vrednost denarja je v naših glavah odvisna od tega, čemu je denar namenjen, od kod prihaja in okoliščine, v katerih se o porabi denarja odločamo, in to ne glede na nominalno vrednost zneska, so pokazali rezultati.

V končni raziskavi so nominalne vrednosti denarja bile predstavljene v ameriških dolarjih in tako so navedene tudi v tem članku.

Pojav mentalnega ali miselnega računovodstva postane še posebej očiten pri nakupovanju.

Raziskovalci so tako udeležence prosili, naj si predstavljajo dveh izdelkov, jakne in Bluetooth zvočnika. V obeh primerih bi lahko prihranili pet dolarjev, če bi se 20 minut vozili do druge trgovine.

V primeru zvočnika, vrednega 15 dolarjev, se je cena znižala za pet dolarjev. Za enak znesek pa bi se znižala tudi cena jakne, vredne 125 dolarjev.

Izkazalo se je, da so se ljudje raje odločali za prihranek pri cenejšem izdelku, čeprav je bil nominalno enak kot pri dražjem.

Razlog za tak rezultat se morda skriva v relativni vrednosti prihranka. Ta pri cenejšem izdelku znaša 33 odstotkov cene, kot pri dražjem pa le 12 odstotkov.

Tudi izgubo ocenjujemo drugače

Zdi se, da so tudi izgube različno kategorizirane.

Tako so raziskovalci udeležencem predstavili dva različna scenarija.

Prvi je predvideval, da so udeleženci plačali 40 dolarjev za vstopnico, potem pa jo tik pred vstopom izgubili. Drugi scenarij pa je predvideval, da so udeleženci izgubili denar, namenjen za vstopnico.

Udeležence so potem vprašali, ali bi bili pripravljeni vstopnico ponovno kupiti.

Izkazalo se je, da so bili novo vstopnico prej pripravljeni kupiti tisti, ki so izgubili denar, čeprav bi bila izguba v obeh primerih enaka.

Za koktajl iz hotela smo pripravljeni plačati več kot za enakega v kolibi

Raziskovalci so udeležence prosili tudi, naj si predstavljajo, da na vroči plaži hrepenijo po hladni pijači. Prijatelj jim jo je pripravljen prinesti, a bodisi iz luksuznega hotela ali pa iz dotrajane trgovine, udeleženci pa so morali odgovoriti, koliko bi bili za pijačo pripravljeni plačati.

Izkazalo se je, da so bili pripravljeni odšteti več za pijačo iz hotela, čeprav bi jo v obeh primerih spili na isti plaži.

Na naš občutek, koliko je neka stvar vredna, torej vplivajo tudi okoliščine njenega nakupa.

V bogatejših državah so bolj pozorni na relativno vrednost denarja

Zanimiva pa je bila tudi ugotovitev, da so se učinki mentalnega računovodstva razlikovali glede na to, iz kakšnega okolja so prihajali udeleženci.

Udeleženci iz držav z večjim bruto domačim proizvodom (BDP) so pokazali "okrepljen učinek mentalnega računovodstva", kar pomeni, da so ti udeleženci bili bolj pozorni na relativno vrednost prihranjenega ali izgubljenega denarja.

Tisti iz držav z nižjim BDP pa so bili bolj pozorni na absolutno (nominalno) vrednost. Pet dolarjev je bilo pet dolarjev, ne glede na to, ali so jih prihranili pri poceni ali dragem izdelku.

Vendar povezanost BDP in učinkov mentalnega računovodstva še ne pomeni, da sta tudi vzročno povezana.

Korelacija je namreč obstajala le na ravni države, ne pa v zvezi s posameznikovim osebnim premoženjem ali dohodkom.

Zato lahko na mentalno računovodstvo oziroma predstavo o vrednosti denarja vplivajo tudi gospodarski pogoji, kulturne razlike ali drugi dejavniki.

Povrnjen davek se zdi kot podarjen, čeprav ni

Kljub temu pa relativna vrednost denarja, ki si jo ustvarimo v glavi, še vedno vpliva na številne vsakodnevne odločitve.

Davčno vračilo je lažje porabiti za potovanje, medtem ko bomo isti znesek iz plače veliko bolj verjetno namenili življenjskim stroškom.

Povrnjena dohodnina na primer se namreč velikokrat zdi kot podarjen denar, čeprav to ni, ampak je le vrnjen del zneska, ki smo ga že plačali v preteklosti.

Mentalno računovodstvo ne spremeni tega, koliko denarja imamo na voljo. Vpliva pa na vrednost in namen, ki ga pripisujemo istemu znesku.