Slovenska pravopisna folklora: Novo mesto ali Novo Mesto in druge bitke jezikoslovcev

Nova verzija slovenskega pravopisa – Pravopisa 8.0 – nastaja že od leta 2013, torej več kot desetletje. Trenutno poteka končna vsebinska revizija, pravopis pa naj bi izšel že februarja prihodnje leto.

Kot poudarja prof. dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, bo to pravopis, narejen za dobo, v kateri živimo. "Namen pravopisa ni, da si izmislimo nova pravila ali da rečemo, da se vejica ne piše pred 'ki, ko, ker, da, če', ker smo pač mi tako rekli. Namen je, da omogočimo lažje pisanje v digitalni dobi," dodaja.

Pravopis bo po besedah sogovornika notranje strukturiran tako, da bo primeren za modele umetne inteligence. Ne bo šlo zgolj za tekoče besedilo s paragrafi, temveč za členjeno besedilo s pod- in mednaslovi, ki olajšajo iskanje. Novejši modeli namreč želijo slediti ustaljeni normi, in ko bo ta dovolj natančno definirana za strojno branje, bo mnogo lažje doseči, da nam bodo v prihodnosti klepetalniki umetne inteligence pomagali k pravopisno ustreznemu besedilu.

Tudi na Inštitutu pripravljajo poseben klepetalnik, ki bo uporabniku omogočil, da se pogovarja s Pravopisom 8.0. "Odgovarjal bo na vprašanja, kot so nekatera, ki jih dobimo v Jezikovni svetovalnici – in ki se ne dotikajo novih vsebin. Za nepričakovane in bolj zapletene primere pa bo še vedno na voljo presoja jezikoslovcev," napoveduje Ahačič.

Izr. prof. dr. Helena Dobrovoljc, vodja Uredniškega odbora Pravopisa 8.0, poudarja, da pri najnovejši izdaji ne bo šlo za pravopisno revolucijo. Ena izmed pomembnejših vlog novega pravopisa bo zagotovo poenotenje norm, ki se zdaj med medijskimi in založniškimi hišami precej razlikujejo. Veliko je tudi zgolj priporočil in napotkov podobnih, kot jih poznamo v drugih jezikovnih okoljih, npr. "po zgledu čikaškega slogovnega priročnika Chicago Manual of Style," oriše sogovornica.

Ahačič priznava, da bo pravopis izjemno obsežen, saj bo imel okrog 800 strani. "Zavedamo se, da ljudje potrebujejo tudi pravopis, kjer hitro najdejo osnovne stvari. Zato bo vzporedno v digitalni in knjižni obliki izšel še kratki pravopis, namenjen za šole in splošno ljudsko rabo," dodaja.

Novo mesto ali Novo Mesto?

Predlog pravopisa je končan, trenutno pa poteka revizija, v okviru katere jezikoslovci preučujejo prispele pripombe in pripravljajo končno verzijo priročnika, ki se bo v marsikateri podrobnosti razlikovala od tiste, predstavljene v javni razpravi.

Eno izmed pomembnih vprašanj, pri katerih končne odločitve še ni, je zapisovanje večbesednih krajevnih imen.

Kot pojasnjuje Dobrovoljc, so geografi že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja predlagali poenostavitev zapisovanja, in sicer tako, da bi se vse pisalo z veliko začetnico. Nato se za tako drastičen poseg v jezik niso odločili in so sprejeli pravilo, ki ga tako dobro poznamo danes – vse neprve sestavine se pišejo z veliko začetnico, izjeme pa so vas, mesto, trg, selo, selce in vesca, ko označujejo naselje.

Ob začetku prenove pravopisa so geografi ponovno predlagali poenostavitev, čemur so se pridružili etimologi in nekateri jezikoslovci, pojasnjuje Dobrovoljc. Pravopisna komisija je opravila anketo med strokovno javnostjo in se za celovito reformo zaradi prejetih mnenj ni odločila, je pa predlagala odpravo izjem pri krajevnih imenih – tako kot Zidani Most bi imeli tudi Novo Mesto in tako kot Gornji Grad tudi Opatje Selo.

Ker pa so glede te spremembe jezikoslovci opazili precejšnje nasprotovanje v javnosti, končne odločitve glede reforme še niso sprejeli.

Reforma brez dodatnih stroškov za ljudi

Če bi vendarle obveljalo pisanje vseh sestavin večbesednih krajevnih imen z veliko začetnico, bi to ljudje v svojem vsakdanu seveda opazili. Ne le, da se otroci v osnovnih šolah izjem ne bi več učili na pamet, kot smo to počeli zadnja desetletja, potrebne bi bile tudi spremembe v osebnih dokumentih in na krajevnih tablah. "Te stvari se vedno spreminjajo postopoma brez dodatnih stroškov za ljudi. V dokumentih se sprememba naredi šele ob prvi naslednji menjavi dokumenta," miri Ahačič.

A ker ta reforma nima zadostne podpore, ni nujno, da bo ukinitev izjem pri pisanju krajevnih imen obveljala. Kot opozarjata Ahačič in Dobrovoljc – za tovrstno spremembo mora vladati široko soglasje, ljudem pa je ne moremo kar vsiliti. In kadar širokega soglasja ni, je boljša kontinuiteta kot sprememba.

Čustveni naboj male začetnice

Eno izmed vprašanj, ki se mu pri učenju slovenščine že v osnovni šoli precej posvečamo, je zapisovanje z veliko ali malo začetnico. Pri jezikovnih dilemah, ki se pri tem pojavijo, nam lahko pomaga prav pravopis.

Slovenščina ima sicer nasploh prav poseben odnos do male začetnice – zgodovinsko gledano do nje gojimo čustva. "Malo začetnico smo v slovenščino uvajali, če je bilo to le mogoče, in sicer zaradi njenega simbolnega sporočila. V nemščini je prevladovala velika začetnica, uporabljati malo začetnico pa je torej pomenilo še dodatno uveljavljanje slovenskega jezika, naše identitete. To izročilo nas spremlja še danes, je pa trčilo z močnim vplivom angleščine, kjer bi vsi pisali vse z veliko," pojasnjuje Ahačič, sicer zgodovinar jezikoslovja.

Po drugi svetovni vojni se je zgodilo tudi to, da so jezikoslovci v veliki začetnici pri vikanju "prepoznali" nasprotje egalitarizma. Pravopis iz leta 1962 je tako prezrl, da pri vikanju uporabljamo veliko začetnico, kar je nato spet uvedel Slovenski pravopis 2001, dodaja Dobrovoljc.

Kompleksen primer, ki ga prav tako spremlja velik čustven naboj, je uporaba male začetnice pri pisanju praznikov – najbolj pestro je po navadi glede božiča. V zadnjih letih so namreč vse pogostejši pozivi, da bi morali ime tega praznika pisati z veliko.

"Božič, pisan z malo začetnico, je bil za katoliške intelektualce z začetka 20. stoletja pomemben simbol, ker je mala začetnica simbolizirala slovenstvo. V cerkvenih krogih so bili zato močni zagovorniki takšne pisave. V zadnjih desetletjih pa imajo nekateri verniki po zgledu angleščine občutek, da je z malo zapisan božič manj vreden od Božiča z veliko začetnico. A tu je tradicija močna in tudi verski tisk zaenkrat ohranja pisavo z malo," zgodovino zapisovanja božiča z malo povzame Ahačič.

Čeprav bo nov pravopis ohranil tradicijo pisanja božiča z malo začetnico, bo omogočil pisanje z veliko začetnico v osebni komunikaciji, na primer na voščilnicah. Ob pravilu bo tudi dodatno pojasnilo, ki bo vsebovalo zgodovinsko razlago, zakaj pisanje z malo začetnico.

"Temu problemu želimo odvzeti čustveni naboj, zato ničesar ne prepovedujemo. Ko nekaj prepoveš na tako intimnem področju, se ljudje počutijo ogroženi," dodaja Ahačič.

Podrejanje vplivu trga in kapitala?

Čeprav je v pripravo novega pravopisa po navedbah Ahačiča poleg ožje delovne skupine – zlasti zaradi obsežnih prevzemalnih pravil iz 46 tujih jezikov – vključenih več kot 74 slovenskih raziskovalk in raziskovalcev iz več kot 23 ustanov, to ne pomeni, da kritikov ni.

Najbolj ostra kritika je prišla s strani Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU, ko so aprila letos objavili izjavo o predlogu pravil Pravopisa 8.0. V njej so med drugim zapisali, da trenutni predlog po njihovi oceni “ne dosega kakovostne ravni, ki jo pričakujemo od temeljnega normativnega priročnika” in da “v sedanji obliki ni primeren za uveljavitev”.

Podpredsednik Komisije, etimolog in slovaropisec akad. prof. dr. Marko Snoj, je v pogovoru opozoril na stvari, ki kritike najbolj motijo pri trenutnem predlogu. Kot pravi, pravopis ni prostor za podrobno opisovanje pogovorne rabe: "Pravopisna pravila bi morala povedati, kaj v knjižnem jeziku velja, ne kaj se uporablja."

Za nekatere predlagane spremembe pravopisnih pravil sogovornik celo ocenjuje, da so nastale zaradi podrejanja jezika vplivu moči trga in kapitala. "Na primer to, da bi se Aspirin pisal z veliko. Aspirin je zaščitena blagovna znamka in kot zaščiteno blagovno znamko jo je treba pisati z veliko začetnico. Ampak zdaj pravopis pravi, da bom jaz zvečer vzel dva Aspirina z veliko začetnico. Bom pojedel dve blagovni znamki? Ne, pojedel bom dve tabletki, ki ju imenujemo po blagovni znamki. Ta tabletka ne more imeti lastnega imena, ker ni ne pravna ne fizična oseba, ni subjekt. Je samo objekt, ki ga lahko pojem," oriše.

"Tega v predlogu pravil sploh ni," odgovarjata Ahačič in Dobrovoljc.

Na te in druge vsebinske očitke iz aprilske izjave je Uredniški odbor Pravopisa 8.0 obsežno odgovoril septembra letos, tudi na Snojev očitek, da so "prvi slovenski pravopis v zgodovini, ki bi se jezikovno prilagajal praksi in diktatu gospodarskih subjektov".

Kot so pojasnili, Zakon o intelektualni lastnini v 51. členu določa: "Če reprodukcija znamke v slovarju ali podobnem delu ustvarja vtis, da gre za generično ime, mora založnik na zahtevo imetnika označiti, da gre za znamko. Znamka je v slovenščini označena z veliko začetnico ali oznako." Pravopis jasno razlikuje med znamko in izdelkom.

V drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika so morali tako na primer zaradi zahteve lastnikov blagovnih znamk iz slovarja odstraniti slovarske sestavke cockta, kokta, teflon, superga, teflonski in tetrapak.

Z malo začetnico bodo v prenovljenih pravilih pisana le občna imena – vrstna poimenovanja zdravilnih učinkovin (na primer paracetamol) – medtem ko bodo lastniška imena proizvajalcev, kot sta Lekadol (Lek) ali Daleron (Krka), pisana z veliko začetnico.

Pisanje z malo začetnico bo še naprej upravičeno v primerih, ko beseda oziroma besedna zveza zaznamuje vrsto izdelkov (nutela, kokakola …). Enako velja, kadar se ime poobčnoimeni (iz lastnega imena nastane navadna beseda, ki ne označuje več enega, ampak vrsto, op. a.) – tako je na primer džip danes izraz za terensko vozilo katere koli znamke, poimenovanje pa seveda izhaja iz terenskega vozila znamke Jeep. Podobno velja za radensko, kar za nas nosi pomen "gazirana voda".

Takšne izzive pozna večina evropskih jezikov, pri katerih ima začetnica razlikovalno vlogo, pojasnjuje Dobrovoljc. "Angleži pa s tem na primer nimajo težav – Ford je priimek, Ford je znamka, in tudi Ford kot izdelek, vozilo, je pisan z veliko."

Očitki o netransparentnosti

Akademik Snoj pripravljalcem pravopisa očita tudi pomanjkanje sledljivosti pri sprejemanju odločitev o novih pravilih. "Ko govorimo o temeljnem normativnem priročniku, ne zadostuje, da vemo, koliko pripomb je prispelo. Pravijo, da več kot 3.700, a vedeti moramo tudi, katere so bile sprejete, katere zavrnjene in zakaj. To je transparentnost," opozarja.

"Ne zahtevamo, da v pravopisu zmagajo moje osebne rešitve ali rešitve kogarkoli drugega. Jezikoslovci zahtevamo le, da so rešitve strokovno utemeljene, postopek njihove obravnave odprt za javnost in da lahko vidimo, kako smo do njih prišli," ob tem še dodaja sogovornik.

Ahačič in Dobrovoljc njegove očitke ostro zavračata. "Za vsako prejeto pripombo lahko od njenega rojstva naprej rekonstruiramo čisto vsako misel. Zavezani smo znanstveni etiki in pri pravopisu gre za znanstveno delo z jasno metodologijo," pojasnjuje predstojnik Ahačič. Kot dodaja, ima tudi vsak komentar iz javne razprave svojo šifro, ob njem pa piše, ali je bil upoštevan ali ne. Če ga niso upoštevali, je dodana utemeljitev te odločitve. Sproti je na voljo tudi statistika upoštevanih in neupoštevanih komentarjev.

"Ničesar ne skrivamo, ne moremo pa vsega objaviti, saj bi šlo za okoli osem tisoč strani, ki vsebujejo tudi osebne podatke," dodaja. Ti komentarji so spravljeni v digitalnih in fizičnih mapah, ki so dostopne na Oddelku za pravopis Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer si jih lahko ogleda vsakdo, še poudarja.

Snovalci pravopisa so večkrat izpostavili, da ta ne bo nastajal v slonokoščenem stolpu. Po mnenju Dobrovoljc sta spletna objava predlogov in javna razprava omogočili stopnjo odprtosti, ki je v preteklosti nismo poznali. "Hkrati pa javna razprava ni recenzijski postopek, saj v njej lahko sodeluje strokovnjak ali nestrokovnjak. Med odzivi so tudi povsem osebna mnenja, ki jih avtorji z ničimer ne podkrepijo, kot se pričakuje za strokovne ugovore," opozarja.

Vodja dela na pravopisu zatrjuje, da javne razprave niso doživljali kot "še ene nepotrebne obveznosti", temveč kot dejansko priložnost za izboljšavo pravopisa. "Obenem pa ta odprtost postopka ne pomeni, da se morajo sestavljalci pravil za vsako odločitev javno zagovarjati," še poudarja.

Posvet, na katerem so sodelovali le kritiki

Spor med ustvarjalci pravopisa na eni strani in kritiki na drugi strani se je še zaostril pred posvetom, ki je v sredini septembra potekal na ministrstvu za kulturo. Na njem sta udeležbo odpovedali predsednica Lektorskega društva Slovenije Kristina M. Pučnik in vodja Uredniškega odbora Helena Dobrovoljc. Kot pojasnjuje slednja, na Inštitutu do zadnjega trenutka niso dobili niti uradnega seznama udeležencev niti natančne teme posveta – le zelo široko je bilo zastavljeno, da bo šlo za "strokovni posvet o slovenskem pravopisu".

Medtem ko Snoj trdi, da je bil posvet zastavljen popolnoma uravnoteženo, so bili drugačnega mnenja na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša, kjer so za načrtovane udeležence izvedeli neuradno, ne s strani organizatorja.

Še pred odpovedjo udeležbe so na ministrstvo z Inštituta poslali svoje predloge, kako posvet uravnotežiti – predlagali so 20 potencialno sodelujočih, in sicer vodje inštitutov, oddelkov, društev in direktorje iz več kot 15 ustanov, društev in podjetij, ki se ukvarjajo z jezikom. Čeprav so jih k temu, da predlagajo še druge strokovnjake, pozvali prav na ministrstvu, odgovora niso dobili.

Kot pojasnjuje Ahačič, so udeležbo nato odpovedali, ker bi "takšen posvet, ki bi potekal na ministrstvu, ustvaril vtis širšega strokovnega nasprotovanja novemu pravopisu, kot dejansko obstaja s strani jezikoslovnih ustanov in strokovne javnosti".

Na posvetu so po protestu Inštituta sodelovali predvsem kritiki trenutnega predloga pravopisa oziroma avtorji aprilske izjave Komisije za slovenski jezik v javnosti.

"Strokovna kritika zaželena, politična ne"

Akademik Snoj je prepričan, da želijo ustvarjalci pravopisa kritične glasove utišati. Ob tem trdi, da je predstojnik Ahačič zaposlenim na inštitutu to sporočil tudi v okrožnici, v kateri, da je zapisal, da je "kritika sicer dobrodošla, a da ima vpliv na poslovno plat in ugled inštituta".

Ahačič medtem trdi nasprotno. Po njegovih besedah je že februarja vsem sodelavcem poslal elektronsko pošto, v kateri je poudaril, da je posredovanje kritike zaželeno. Prav tako jim je omogočil, da jih razbremeni vseh drugih obveznosti, da bi znotraj delovnega časa oblikovali svoje pripombe in dopolnitve.

Okrožnica, ki jo omenja Snoj, pa je po Ahačičevih besedah bila dodatna spodbuda sodelavcem, naj opozorijo na vse, kar se jim zdi v Pravopisu 8.0 strokovno sporno. "Zapisal sem, da sta notranja in strokovna kritika zaželeni in nujni za znanstveno delo ter da ima vsak raziskovalec pravico izraziti svoje nestrinjanje – interno ali javno. Sem pa res ob tem opozoril, da je treba strokovno kritiko ločevati od političnega ravnanja, ki ima lahko konkretne škodljive posledice za ustanovo."

Dobrovoljc, ki je bila kot zaposlena na Inštitutu tudi sama prejemnica te okrožnice, ob tem dodaja: "To sem razumela kot poziv, da nihče ne zavira kritike, ampak da mora ta kritika biti utemeljena in odgovorna. Opreti jo je treba na neko svojo raziskavo, poznavanje teme, ne na zgolj osebno mnenje. Kritika je odgovorno dejanje."

Kot še pravi sogovornica, je razumljivo, da se o nekaterih vprašanjih ne strinjajo, a da morajo "pri rešitvah šteti argumenti, ne položaj tistega, ki kritike izreka". "Javna polemika sicer pritegne pozornost, ne more pa nadomestiti strokovne razprave," ob tem poudarja.

Kdo ima mandat za to, da reče: "Ta pravopis velja"

Čeprav v Sloveniji ni formalno določeno, katera je pravzaprav tista ustanova, ki ima mandat za to, da ustvari nov pravopis, so zadnji trije pravopisi nastali na Inštitutu za slovenski jezik. Ker pa gre pri pravopisnih pravilih za dogovor znotraj stroke, je izjemno pomembno, da je ta stroka karseda enotna. "Na Hrvaškem so bili neenotni in so imeli naenkrat tri pravopise. Na dolgi rok je potem sicer prevladal pravopis Inštituta za hrvaški jezik, a na kratek rok je to zelo škodljivo," oriše Ahačič.

Prav zato snovalci novega pravopisa verjamejo, da je bila javna razprava, ki je potekala vse od leta 2019 pa do februarja letos, prava pot. Na Poljskem so na primer nov pravopis izdali brez javne razprave, že čez pol leta pa so zaradi težav nekatera pravila morali spremeniti.

"Želimo si, da bi bil ta priročnik ljudem v pomoč, ne v nezadovoljstvo. In želimo si, da bi omogočil to, kar je izhodišče vsakega pravopisa – da pišemo lažje in se med sabo lažje razumemo," poudarja Ahačič.