Revija Manager je objavila seznam najbogatejših Slovencev. Med temi je že več let Boštjan Bandelj, ki je svoje premoženje letos povečal za skoraj 300 odstotkov in se uvrstil v prvo deseterico. Bandelj je v preteklosti sodeloval tudi s trenutnim predsednikom vlade Robertom Golobom, ki je bil leta 2008 njegov mentor pri magistrskem delu.
Boštjan Bandelj je še lani zasedal 23. mesto na seznamu najbogatejših Slovencev, velik skok po lestvici pa mu je uspel letos. Revija Manager namreč piše, da je ustanovitelj in direktor podjetja Belektron postal četrti najbogatejši Slovenec ter iz deseterice izrinil lastnika in predsednika nadzornega odbora Medisa Toneta Strnada. Zaradi ločitve Sama in Ize Login, ki namesto skupnega prvega po novem zavzemata prvo in drugo mesto, se je od deseterice najbogatejših poslovil še Igor Akrapovič.
Bandljevo premoženje je v letu 2022 ocenjeno na 295 milijonov evrov, kar je 292 odstotkov več od lanske vrednosti, ko je ocena premoženja znašala 75,2 milijona evrov. To je obenem tudi največje povečanje med vsemi, ki so se uvrstili na seznam najbogatejših Slovencev revije Manager. Bandelj ima za sabo uspešna leta poslovanja, za primerjavo, njegovo premoženje je še leta 2018 znašalo 39,2 milijona evrov.
Boštjan Bandelj se ukvarja s trgovanjem z emisijskimi kuponi, torej z dovolilnicami za izpuste ogljikovega dioksida, ki jih izdaja EU. Njegovo podjetje Belektron je lani ustvarilo skoraj 2,5 milijarde evrov prihodkov, kar je zadostovalo za 77,8 milijona evrov čistega dobička, ob uspešnem poslovanju pa je vredno dodati, da je v podjetju zaposlenih le 11 ljudi.
Bandelj je diplomiral na elektrotehnični in ekonomski fakulteti, obenem ima znanstveni magisterij iz elektrotehnike Univerze v Ljubljani. Tako je že dalj časa dejaven na področju energetike, sodeloval pa je tudi s trenutnim predsednikom vlade Robertom Golobom, ki je bil njegov mentor pri magistrskem delu z naslovom “Vrednotenje elektrarn v pogojih trga električne energije”.
Preden je leta 2008 ustanovil svoje podjetje, je v državnem holdingu Slovenske elektrarne (HSE) delal kot vodja službe tržnih analiz, sodeloval pa je tudi pri vzpostavitvi evropske mreže za trgovanje z električno energijo. Po dani odpovedi v HSE je zagnal Belektron in ga v petnajstih letih razvil v enega največjih trgovcev na veleprodajnem trgu emisijskih kuponov. Podjetje se je pred slabimi petimi leti uspešno odzvalo na večjo regulacijo trga, na katerem deluje; pridobil je namreč dovoljenje za opravljanje investicijskih storitev v skladu s tako imenovano zakonodajo MiFID, ki je standardizirala panogo po vsej EU.
Za Belektron, ki ima sedež v Ljubljani, je bilo leto 2021 rekordno, kar je predvsem posledica draženja emisijskih kuponov. Rast cen teh je letos nekoliko upadla, vendar pa se vrednosti še vedno gibljejo občutno nad cenami izpred leta 2020. V tem smislu je Bandelj eden od zmagovalcev zelenega prehoda. Podjetje je polnopravni član borze ICE in glavne evropske energetske borze EEX, pri tej so tudi uraden vzdrževalec likvidnosti, kar predstavlja večino prihodkov. Marža takšnega posla je sicer zelo majhna – Bandljevo podjetje je v preteklosti imelo le 0,8-odstotno maržo – vendar pa velik obseg poslovanja zadostuje tudi za velik dobiček.
Skoraj vse prihodke podjetje ustvari v tujini, po poslovnem izidu pa je Belektron eno največjih slovenskih podjetij.
Ideja emisijskih kuponov je, da Evropska komisija z zaračunavanjem izpustov ogljikovega dioksida podraži “umazano” energijo, s ciljem, da se ta ne bo več izplačala oziroma da bodo okoljsko sprejemljivejši viri energije bolj konkurenčni. Cene kuponov so se od leta 2020 močno zvišale, danes se gibljejo okoli 76 evrov za kupon.
Upravljalci naprav kupujejo kupone na dražbah oziroma na borzi, nato pa morajo vsako leto do 30. aprila pristojnemu organu predložiti količino emisijskih kuponov, skladno z njihovimi izpusti v preteklem letu (en kupon za vsako tono izpustov). En kupon prinaša pravico do izpusta ene tone toplogrednih plinov.
Podrobno o emisijskih kuponih lahko preberete v članku: 10 vprašanj in odgovorov o kuponih.
Revija Manager piše, da se je četrti najbogatejši Slovenec podal tudi v energetiko, “in takih, ki znajo izkoristiti priložnosti evropskega energetskega prehoda, je na lestvici še več”. Pri tem je treba omeniti, da je Bandelj letos postal tretjinski lastnik podjetja NGEN iz Žirovnice, ki ga je soustanovil Damian Merlak, prav tako eden od desetih najbogatejših Slovencev. Tretji družbenik je Roman Bernard, ki je tudi direktor podjetja. V NGEN pravijo, da si prizadevajo za digitalizacijo in decentralizacijo evropskega energetskega sistema, korak k temu pa naj bi bila njihova platforma, ki bi spremljala in upravljala fleksibilne porabnike električne energije, proizvodne enote in baterijske hranilnike. Letošnja dokapitalizacija žirovniškega podjetja je podjetju zagotovila 70 milijonov evrov.
Javnosti je postal bolj znan prejšnji mesec, ko je njegova fundacija napovedala plačilo oktobrske oskrbnine za vrtec več kot 8.000 slovenskim otrokom. V Fundaciji Boštjana Bandlja so takrat za N1 povedali, da je v samo nekaj urah pošlo 1,8 milijona evrov finančnih sredstev, ostalo pa je še nekaj, kar zadošča za pomoč nekaterim družinam z rezervnega seznama, na katerem je sicer skoraj 4.000 družin.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje