Nekdanji ekonom mariborske nadškofije se je na zatožni klopi znašel zaradi 1,77 milijona evrov škode, ki jo je povzročil leta 2018. Ker je štiri mesece bil v zaporu, zdaj od države zahteva 700 tisoč evrov odškodnine.
Nekdanji ekonom mariborske nadškofije Mirko Krašovec, ki je bil po treh sojenjih oproščen napeljevanja h goljufiji na škodo evropskih sredstev v višini 1,77 milijona evrov v zadevi Betnava, zaradi neupravičenega kazenskega pregona in štirimesečnega neupravičenega bivanja v zaporu od države terja 700.000 evrov odškodnine, piše današnji Večer.
Kot poroča časnik, je v zvezi s tem prejšnji teden na pravdnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča potekal prvi narok, Krašovčev odvetnik Velimir Cugmas pa naj bi sodišču med drugim predlagal, da pogleda v spis nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja, ki je od države zaradi neupravičenega kazenskega pregona terjal 660.000 evrov.
Slednjemu je prvostopenjsko sodišče sicer prisodilo manj kot desetino zahtevanega zneska, in sicer 50.000 evrov, a je višje sodišče delno ugodilo pritožbi in odločilo, da mora prvostopenjski organ ponovno odločati o delu, v katerem je zavrnilo Kanglerjev zahtevek za plačilo 192.752 evrov za izgubljeni osebni dohodek iz zaposlitve in za plačilo zneska 395.000 evrov zaradi duševnih bolečin.
Po mnenju časnika je odvetnik Kanglerjev primer izpostavil zato, ker meni, da je primerljiv s primerom Krašovca, saj gre v obeh zadevah za isto pravno vprašanje. Sodišče je naslednji narok razpisalo za 8. junij, ko načrtuje zaslišanje Mirka Krašovca, ob tem pa naj bi v postopku tudi že angažiralo sodnega izvedenca medicinske stroke.
Krašovec se je na zatožni klopi celjskega sodišča znašel zaradi očitka o domnevnem napeljevanju h goljufiji na škodo evropskih sredstev v višini 1,77 milijona evrov. Dvakrat je bil obsojen. Prvič na tri leta zapora, drugič na leto manj, v tretje pa ga je sodišče pravnomočno oprostilo. Specializirano državno tožilstvo je oprostilno sodbo izpodbijalo na višjem sodišču, a je slednje tik pred zastaranjem potrdilo odločitev prvostopenjskega organa oktobra 2018.
Krašovec in njegov odvetnik naj bi v tožbi po pisanju Večera zatrjevala, da so o kazenskem pregonu poročali tudi zunaj meja Slovenije, vrstili naj bi se pritiski iz Vatikana, kar je pustilo posledice na tožnikovem zdravju ter je škodovalo njegovi časti in dobremu imenu. Po mnenju odvetnika naj bi šlo za politično gonjo, saj je bil Krašovec cerkveni dostojanstvenik, nad katerim naj bi se državni organi izživljali.
Ker se Krašovec z državnim odvetništvom ni uspel dogovoriti glede odškodnine, saj mu je država ponudila zgolj simbolično odškodnino, sta z odvetnikom Cugmasom na ljubljansko okrožno sodišče vložila tožbo. V njej terjata odškodnino tako za premoženjsko kot nepremoženjsko škodo v zadevah Betnava in Mladinska knjiga.
V zvezi s slednjo je Krašovec na zatožno klop zaradi očitkov o zlorabi položaja in pomoči pri tem kaznivem dejanju pri preprodaji delnic Mladinske knjige leta 2004 sedel skupaj z nekdanjim nadškofom Francem Krambergerjem, nekdanjim predsednikom uprave Etola Ivanom Fermetom in nekdanjim prvim možem družbe NFD Stanislavom Valantom, a so bili prav tako vsi pravnomočno oproščeni.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje