Pojasnilo direktorice JAK Katje Stergar, da pisatelja Borisa Pahorja ni na seznamu avtorjev za Frankfurtski knjižni sejem, ker so nanj uvrstili le žive avtorje, ni zadovoljilo literarne zgodovinarke Urške Perenič. Meni, da ne gre zgolj za Pahorja, ki da je le vrh ledene gore, temveč za vprašanje naše narodne bíti. Opozorila je tudi na položaj Draga Jančarja.
Pojasnila direktorice Javne agencije za knjigo RS (JAK) Katje Stergar o predstavitvi del pisatelja Borisa Pahorja na Frankfurtskem knjižnem sejmu niso zadovoljila literarne zgodovinarke, univerzitetne profesorice ter dolgoletne Pahorjeve sodelavke Urške Perenič.
Spomnimo, da na prvem seznamu slovenskih avtorjev, ki se bodo predstavili na sejmu, ni bilo preminulega Pahorja. Odločitev je sokurator Miha Kovač sprva utemeljil s tem, da pravila Frankfurtskega knjižnega sejma častnim gostjam nalagajo, da v svojem paviljonu razstavljajo prevode del svojih avtorjev, ki so izšla pri tujih založbah v zadnjih dveh letih.
Številni so odločitvi nasprotovali. Perenič je opozorila, da tako eminentnega avtorja, kot je Pahor, preprosto ne bi smeli zaobiti. Spomnila je na pobudo bivšega kuratorja Igorja Grdine, da bi bil zadnji sejemski dan v Frankfurtu posvečen prav Borisu Pahorju kot eni zvezd sejma. Kovač te ideje ne podpira, saj je po njegovih besedah zadnji dan namenjen ljubiteljem fantazijske književnosti in t. i. cosplayu. Več članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je v protestnem pismu zapisalo, da je “formalistični izbris tako edinstvene ustvarjalne osebnosti za predstavitev Slovenije v svetu skrajno nerazumljiv”. Njihovo izjavo je podprl tudi Upravni odbor Ustanove fundacije Bazoviški junaki in ostale žrtve fašizma.
Po odzivu javnosti je direktorica JAK Stergar zatrdila, da tržaški pisatelj ni črtan in nikoli ni bil črtan iz programa. Pojasnila je, da so na seznamu navedeni samo tisti avtorji, ki naj bi tudi dejansko bili fizično prisotni na sejmu v Frankfurtu, in ne vsi avtorji, ki bodo ali so bili na različne načine predstavljeni v okviru projekta.
“Pahor le vrh ledene gore”
Odgovori in pojasnila direktorice Stergar niso zadovoljili literarne zgodovinarke Perenič. “Pri vsem je edino spodbudno, da se je zadeva po mojem opozorilu slovenski javnosti začela sanirati, četudi niti približno v smeri, ki je bila zastavljena, tudi ne v smeri, ki bi je bil, bodimo pošteni, Pahor vreden,” je zapisala.
Poudarila je, da pri njenih opozorilih ni šlo za nerazumevanje seznama, saj je tudi sama nekaj časa sodelovala pri pripravah na Frankfurtski knjižni sejem. Člani frankfurtske programsko-projektne skupine za pravila, na katera se sklicuje Kovač, v času svojega mandata niso slišali niti enkrat, o njih pa se je spraševala tudi slovenska kulturna javnost. “Kovač je kot eno od pravil navajal, da se izpostavijo samo dela, ki so izšla v zadnjem letu ali dveh, vendar je pri tem pozabil, da je na seznam potnikov za Frankfurt uvrstil tudi zgodovinarja, ki v zadnjih dveh do treh letih ni izdal nobene knjige v tujem jeziku. Zakaj veljajo za Pahorja drugačna pravila kot za nekatere druge?” se ob tem sprašuje Perenič.
Meni, da se je Pahor zdaj na seznamu znašel tako zaradi pritiska javnosti kot napovedi Mladinske knjige, da bo jeseni izšel nemški prevod risoromana Nekropola, s čimer je izpolnjen kriterij, na katerega se sklicuje Kovač. Ogradila se je od argumenta Stergar, da je več slabih prevodov v preteklosti dokaj onemogočilo kakovostno recepcijo Pahorja v Nemčiji. Spomnila je, da so nemški kritiki leta 2002 Nekropoli podelili nagrado.
Perenič je pojasnila tudi, da je dogodek, posvečen Pahorju, ki ga je Kovač zavrnil z argumentom cosplaya, podprl tudi nekdanji predsednik republike Borut Pahor. Dogodek so mu predstavili kmalu po zgodovinski obeležitvi stoletnice požiga Narodnega doma v Trstu. Predstavili pa so ga tudi italijanskemu predsedniku Sergiu Mattarelli. Po zamenjavi vlade so projekt predstavili tudi novemu kuratorju Kovaču in ministrici za kulturo Asti Vrečko. “Vsi so se s predlogom strinjali, videti je bilo, da so ga tudi sprejeli in v njem videli ožji (Boris Pahor) ali širši potencialni doseg (t. i. Tržaški trikotnik od Joycea in Rilkeja do danes),” je dodala Perenič.
“Kot literarna zgodovinarka najenergičneje nasprotujem temu, da se literarni opus Borisa Pahorja tlači samo med pričevanjsko literaturo. To je polnovredna literatura, kar so Pahorju priznali ne samo slovenski kritiki, ampak tudi svetovna javnost; laična in strokovna. Pahorjev opus je preprosto prevelik, da bi bil reprezentiran samo skozi strip, kajti originala ne more nadomestiti ničesar! Ne verjamem niti, da bi Slovenci onstran državne meje ne imeli literata, ki bi bil vreden predstavitve v Frankfurtu. Na seznamu pa ni nikogar,” je zapisala.
Poudarila je, da več uglednih slovenskih kulturnikov in poznavalcev knjižnega trga deli mnenje, da je Boris Pahor zgolj vrh ledene gore. “Gre za vprašanje naše narodne bíti. Tako je Drago Jančar, ki je eden naših najbolj plodovitih, najbolj prevajanih in v srednjeevropskem prostoru najbolj vpetih avtorjev, hkrati pa najbrž najresnejši kandidat za Nobelovo nagrado, samo eden izmed približno šestdesetih avtorjev, med katerimi ni nikakršne hierarhije. V vlogi glavnega govornika bi si tako mnogokdo predstavljal prav njega, ne pa nekoga, ki je bil tako skeptičen do slovenske literature,” je povedala za N1.
Perenič je dodala še, da v letu, odkar je nastopil nov kurator, tisti, ki so že imeli svoj del in so snovali prireditve, niso bili niti enkrat povabljeni na JAK. “JAK ima sicer pravico, da odloča, s kom sodeluje, vendar smo si vedno predstavljali frankfurtski sejem kot priložnost za združevanje moči in sodelovanje – v takem duhu smo tudi nekoč delali.”
Vse N1ajboljše: Kaj se dogaja v zakulisju N1?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje