Menu Item
Po več zakonodajnih zapletih bo ministrstvo za digitalno preobrazbo del od 13 tisoč prenosnih računalnikov, ki jih je kupilo za 6,5 milijona evrov, razdelilo šolam in zavodom. Razdelili jim bodo 2.961 računalnikov. Nanje bo naložen odprtokodni operacijski sistem Linux Pop OS, šole pa jih lahko dobijo tudi brez operacijskega sistema. Ostalih 10.000 prenosnikov še ostaja v skladišču v Logatcu, pri pravilih razdeljevanja pa se očitno znova zapleta. Zakonodajnopravna služba državnega zbora je namreč opozorila, da je tudi nov predlog zakona lahko v neskladju z ustavo.
Potem ko je ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP) pod vodstvom Emilije Stojmenove Duh lani kupilo 13 tisoč prenosnih računalnikov in zanje odštelo nekaj manj kot 6,5 milijona evrov, ti od 20. novembra, ko so bili dobavljeni, čakajo v skladišču.
Zapletlo se je, ker pravila, kako jih razdeliti med pol milijona upravičencev, niso bila natančno določena. V opozicijski stranki SDS so zaradi po njihovem spornega nakupa zoper ministrico vložili tudi interpelacijo.
Zdaj je ministrstvo za digitalno preobrazbo odločilo, da bo 2.961 računalnikov, ki jih skladiščijo v Logatcu, razdelilo šolam in zavodom, katerih ustanoviteljica je država. Od 13 tisoč računalnikov so jih doslej razdelili le 39, in sicer občinam, ki so jih prizadele poplave.
Upravičenih šol in zavodov je 146, doslej se jih je odzvalo 111, časa imajo še do 1. marca. Prenosnike bodo razdelili v podporo učnemu procesu dijakov oziroma učencev. Kriterije za razdelitev je določilo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, ki je ministrstvu za digitalno preobrazbo posredovalo seznam upravičenih šol in zavodov ter število prenosnikov, do katerih je vsaka ustanova upravičena. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je upravičene šole in zavode o tem obvestilo z dopisom 21. februarja in jih pozvalo, da interes za prenosnike izkažejo do 1. marca.
Brez operacijskega sistema ali z Linuxom
Kot pravi ministrstvo, so novi prenosni računalniki glede na želje posamezne ustanove na voljo z naloženim odprtokodnim operacijskim sistemom Linux Pop OS, kar je v skladu z nacionalno digitalno strategijo Digitalna Slovenija 2030, ali brez naloženega operacijskega sistema.
Na podlagi zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti na ministrstvu pripravljajo dogovore z ustanovami. Po izteku roka za izkaz interesa bo sledila razdelitev prenosnikov.
Je zakon v neskladju z ustavo?
Preostalih 10.000 prenosnikov bo po navedbah ministrstva razdeljenih na podlagi javnega poziva, ki ga bo objavil Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS po sprejetju novele zakona o spodbujanju digitalne vključenosti. Projekt prenosnikov zamuja tudi zaradi zakonodajnih zapletov, ki pa jih, kot kaže, še ni konec. Spremenjeni zakon je 16. februarja sicer prestal prvo obravnavo v državnem zboru, a je razdelitev računalnikov zdaj pred novo prepreko. Zakonodajnopravna služba opozarja, da je tudi novi predlog zakona v neskladju z ustavo.
V skupini okrog pol milijona upravičencev so: tisti, ki prejemajo denarno socialno pomoč, varstveni dodatek ali izredno denarno socialno pomoč, upravičenci do otroškega dodatka do vključno 6. dohodkovnega razreda, upravičenci do državne štipendije, otroci s posebnimi potrebami, invalidi in upokojenci s pokojnino, nižjo od zagotovljene. Upravičenci si bodo računalnike lahko izposodili za dve leti oziroma za pet let, z možnostjo podaljšanja.
Prvotni zakon o digitalni vključenosti, sprejet lansko leto, je bil zapisan tako, da je določil kar pol milijona upravičencev do računalniške opreme, ne pa tudi dovolj natančnih pravil, kako 13 tisoč že kupljenih prenosnikov mednje pravično razdeliti. Na resorju, ki ga vodi ministrica Svobode Stojmenova Duh, so nato ocenjevali, da bi za ureditev pravil razdeljevanja zadoščalo sprejetje uredbe, a se je izkazalo, da to ne bi bilo dovolj in da je potrebna sprememba zakona o spodbujanju digitalne vključenosti.
Vlada je po večmesečnih zapletih konec januarja sprejela spremembe oziroma novelo omenjenega zakona ter jo poslala v parlament. Novela je določila, da se bodo v vrsto za 13 tisoč računalnikov med pol milijona upravičencev najprej postavile družine z vsaj enim osnovnošolcem, ki so pri otroškem dodatku uvrščene v prvi dohodkovni razred. To so tisti, katerih dohodek na družinskega člana ne presega 221,46 evra. Če bodo računalniki ostali, bi se krog upravičencev razširil na drugi dohodkovni razred, to je do 369,11 evra na družinskega člana.
Toda že upravičencev v prvi skupini je okrog 30 tisoč, torej veliko več, kot je na voljo računalnikov. Ministrica je povedala, da računa, da se vsi ne bodo prijavili. Prednost znotraj skupine pa bodo imeli tisti, ki se bodo prijavili prej.
Da je tudi spremenjeni predlog zakona sporen, je danes v svojem mnenju opozorila zakonodajnopravna služba (ZPS) DZ. “Čeprav iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je treba z zakonskimi rešitvami zagotoviti bolj učinkovito delovanje mehanizma za zagotavljanje dostopa do računalniške opreme, saj bi lahko bilo glede na število upravičencev dodeljevanje računalniške opreme na način, predviden v zakonu, neučinkovito, ZPS ugotavlja, da tega cilja s predlaganimi rešitvami ni mogoče doseči,” so zapisali. “Ureditev, ki je v tem predlogu zakona predlagana, je sporna zlasti z vidika 2., 3., 87. in 120. člena ustave,” je v mnenju opozorila ZPS.
ZPS je kot ustavno sporno ocenila tudi v predlogu zakona zapisano zamisel vlade, da krog vsakokratnih upravičencev do računalniške opreme zoži s podzakonskim aktom vlade. “Morebitne dodatne pogoje za pridobitev pravice bi bilo dopustno predpisati samo z zakonom, ni pa dopustno kroga upravičencev, ki je določen na zakonski ravni, ožiti s podzakonskim predpisom,” so poudarili v zakonodajnopravni službi.
Zakonodajnopravna služba državnega zbora pregleduje zakone, ki jih obravnava parlament, in oceni, ali so v skladu z drugimi zakoni in ustavo. Pomisleke ZPS lahko poslanci upoštevajo ali pa jih, kar se zgodi nemalokrat, ignorirajo.
Zakon lahko poslanci z amandmaji ustrezno popravijo pri naslednji obravnavi. Zakon se sicer sprejema po rednem postopku, in ne po skrajšanem, ki ga je želela in napovedovala ministrica Stojmenova Duh.
Ko se je vnel spor med koalicijskimi partnerji, so poslanci SD zavrnili, da bi novelo obravnavali po skrajšanem postopku. Vodja poslancev SD Jani Prednik je tedaj na seji kolegija predsednice državnega zbora poudaril, da se s spremembo zakona popravlja “šlamastika” ministrice za digitalno preobrazbo iz vrst Svobode.
Ministrica je konec januarja obljubila, da bodo računalniki razdeljeni še to pomlad.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje