13 tisoč računalnikov, pol milijona upravičencev: bodo morali spremeniti zakon?

Računalniki v trgovini
Slika je simbolična (Foto: PROFIMEDIA)

13 tisoč prenosnih računalnikov ostaja v skladišču, medtem ko enoletni garancijski rok teče. Še vedno pa ni jasno, kdo bo prenosnike lahko dobil in kdaj, saj je upravičencev po zakonu kar pol milijona. Bo treba spremeniti zakon?

Potem ko je ministrstvo za digitalno preobrazbo (MDP) lani nabavilo 13 tisoč prenosnih računalnikov in zanje odštelo nekaj manj kot 6,5 milijona evrov, ti ostajajo v skladišču, garancijski rok pa teče. Kot so nam povedali, garancija velja le eno leto od dobave – vse računalnike so na razpisu izbrana podjetja dostavila do 20. novembra lani. “Prizadevamo si za podaljšanje garancije,” so poudarili na ministrstvu, ki ga vodi Emilija Stojmenova Duh.

Ministrstvo skladišče najema za nekaj manj kot 2.500 evrov mesečno, utegne pa se zgoditi, da bo tako še kar nekaj časa. Kot smo poročali, se namreč zapleta pri vprašanju, kdo od množice upravičencev bo do računalnikov lahko prišel.

Podlaga za nakup in razdelitev računalnikov, namenjenih ranljivim skupinam, je zakon o spodbujanju digitalne vključenosti, ki določa, da bo računalniško opremo razdeljeval Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad (JŠRIPS). Zakon pa opredeljuje tudi, kdo je do računalniške opreme upravičen. Gre za ogromno skupino, okrog pol milijona ljudi, med njimi so vsi, ki dobivajo denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, upravičenci do otroškega dodatka do vključno 6. dohodkovnega razreda, invalidi, revni upokojenci …

Vrstni red naj bi podrobneje uredili v uredbi, a se je zapletlo, saj uredba po ocenah pravnih strokovnjakov ne bi smela ožiti kriterijev, ki jih je določil zakon. Rešitev, da bi računalnike dobilo tistih 13 tisoč od pol milijona upravičencev, ki bi se prijavili prvi, pa bi povzročila tudi ogromno slabe volje, saj bi velika večina ranljivih posameznikov ostala brez opreme. Hkrati bi bil JŠRIPS zasut z vlogami, se zavedajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ), pod okrilje katerega sodi javni sklad.

Bodo morali spremeniti zakon?

Ministrstvo Luke Mesca, ki se z ministrstvom za digitalno preobrazbo dogovarja o tem, kako razrešiti zapleteno situacijo, je projektu razdeljevanja računalnikov socialno ogroženim sicer zelo naklonjeno. Opozarja pa, da sistem ‘kdor prej pride, prej melje’, ni ustrezen.

Kot možno rešitev vidijo, da bi pristojni minister za vsak paket računalniške opreme določil ožji krog upravičencev. Njihovo število naj bi bilo približno tolikšno, kot bo število tedaj razpoložljivih računalnikov. Vendar pa naj tega ne bi bilo mogoče urediti zgolj z uredbo, temveč bi bila potrebna manjša sprememba zakona o spodbujanju digitalne vključenosti.

Po navedbah naših sogovornikov bi zakon lahko spremenili po hitrem postopku, saj gre za minimalne spremembe, ki bi jih koalicija zagotovo potrdila in bi torej lahko kmalu začeli razdeljevati opremo. A kot je mogoče slišati, na ministrstvu za digitalno preobrazbo niso navdušeni nad tem, da bi spreminjali zakon, ki ga je državni zbor potrdil šele pred letom dni, saj bi s tem posredno priznali, da izpeljave projekta niso najbolje premislili. Ministrica Stojmenova Duh sicer pravi, da je bil zakon v medresorskem usklajevanju in da je bil na vladi soglasno potrjen. “Če je kdo ocenjeval, da ni ustrezen, bi lahko to takrat tudi povedal,” dodaja.

Na MDP vztrajajo, da bo za začetek razdeljevanja računalnikov zadoščala uredba in da bo ta predvidoma sprejeta še ta mesec. Kljub temu pa izpostavljajo, da pripravljajo krovni zakon o digitalni preobrazbi, ki do sedaj ni obstajal v slovenskem pravnem redu in ki bo “pokrival tudi to področje”.

mesec, stojmenova
Foto: Žiga Živulović, Bobo

Z računalniki bo še veliko dela

13.000 že kupljenih računalnikov je sicer zgolj prvi paket, ki bo v računalniškem skladu na voljo za izposojo ranljivim skupinam. Sledili naj bi še novi nakupi, sklad pa bo pridobil tudi odpisano računalniško opremo občin, ministrstev in drugih državnih organov. Otroci s posebnimi potrebami, invalidi in upokojenci s pokojnino, nižjo od zagotovljene, si bodo računalnike lahko izposodili za pet let, ostali upravičenci pa za dve leti, z možnostjo podaljšanja.

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad se doslej s čim podobnim še ni ukvarjal. Zaradi novih dolžnosti so spremenili notranje akte. “Sklad čaka na sprejem uredbe. Dokler ne bo sprejeta, sklad ne more začeti nobene aktivnosti v zvezi z objavo razpisa za izvedbo mehanizma za izposojo računalniške opreme (MIRO),” so za N1 povedali na JŠRIPS.

Na skladu je trenutno 76 zaposlenih, za dodatno delo, ki so jim ga naložili, pa sta predvideni dve zaposlitvi. “Končno oceno obremenjenosti zaposlenih na skladu bomo lahko pripravili šele po sprejetju uredbe. Izvajanje mehanizma je trajna naloga, torej bosta trajni tudi zaposlitvi,” so poudarili na skladu.

Dodatno obremenitev bo prinesla tudi predelava starih računalnikov za novi namen. Zakon namreč določa, da državni organi in lokalne skupnosti še “delujočo računalniško opremo, katere knjigovodska vrednost je nič in je izločena iz uporabe, pred odsvojitvijo ali uničenjem predhodno ponudijo v brezplačno pridobitev javnemu skladu”. Toda preden bi računalnike lahko predali naprej, bi morali – zaradi možnosti, da vsebujejo občutljive podatke – zamenjati trde diske.

računalnik, disk
Foto: Profimedia

Na vse računalnike, namenjene ranljivim, bodo morali namestiti ustrezno opremo, protivirusne programe, sproti jih bodo morali servisirati … Vprašanje je tudi, kakšne operacijske sisteme namestiti. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je predvidelo, da bi nameščali brezplačne, na primer Linux, a je mogoče slišati, da to za ranljive uporabnike – med njimi šolarje, ki so navajeni na Windowse – ne bi bilo primerno in da bi bilo bolje kupiti licence, kar pa pomeni dodatne stroške. Precej dela bo tudi z vodenjem evidenc o tem, kdo si je izposodil računalnike in kako se amortizirajo.

Na ministrstvu za digitalno preobrazbo poudarjajo, da so računalnike dobili “šele konec meseca novembra 2023 in ne prej, v zakonu pa je navedeno, da mora biti sklad vzpostavljen do 1. 1. 2024 in ne prej”, tako da “niti ne zamujamo toliko, kot nekateri želijo predstaviti”.

Zato, kot dodajajo, ne razumejo, “zakaj je toliko negativnega poročanja”.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje