Analiza N1 afere Vizjak. Čeprav so v objavljenih posnetkih šokirali domačijskost pogovora med Vizjakom in Petanom, pogosto Vizjakovo preklinjanje in njegove izjave tipa "veš, da bomo kateremu sodniku tudi jajca strli", je ta zgodba bistveno bolj kompleksna. Odgovorili smo na najbolj pereča vprašanja te afere. Med drugim, ali je Vizjak Petanu svetoval, kako naj se izogne plačilu davka, ali je posnetek lepljenka in ali je minister s ponudbami za Petana prišel v navzkrižje z zakonom.
Od začetka afere Vizjak, ki so jo nekateri mediji poimenovali “afera glupi davki”, je minilo že dobre tri tedne, a si je v poplavi objav, izjav in interpretacij o njej ta hip vseeno še težko ustvariti povsem jasno sliko. 18. oktobra so na POP TV objavili prvi izsek posnetkov 14 let starega pogovora med Andrejem Vizjakom, tedanjim ministrom za gospodarstvo v prvi vladi Janeza Janše in sedanjim ministrom za okolje, ter podjetnikom Bojanom Petanom. Kasneje pa še dva daljša dela pogovora, nazadnje predsinoči.
V aferi so šokirali domačijskost pogovora med ministrom in podjetnikom, ki ga je SDS zmeraj prikazovala kot nasprotnika, pogosto Vizjakovo preklinjanje in njegove izjave tipa “veš, da bomo kateremu sodniku tudi jajca strli”. A afera je bistveno bolj kompleksna od prvega vtisa, ki si ga je javnost lahko ustvarila. Sploh če je bila pozorna na to, kako sta se pogovarjala, in ne na to, o čem sta se pogovarjala.
Na N1 smo analizirali vse relevantno in doslej znano v tej aferi. Od tega, kaj smo slišali na objavljenih posnetkih, do izjav akterjev ter vse to križali z dogajanjem pred 14 leti, ko je divjala vojna za obvladovanje Term Čatež. In odgovorili smo na najbolj pereča vprašanja. Je Vizjak Petanu v posnetem pogovoru predlagal izogibanje davkom? Je posnetek avtentičen ali je lepljenka, kot trdi Vizjak? Je Vizjak, ki je Petanu ponujal kup stvari – od kooperativnosti nadzornega sveta do usklajenega delovanja na skupščini Term Čatež, pa dogovora o sestavi uprave, pripojitve Term Olimja in obljube o deležu državne Kapitalske družbe – tudi po zakonodaji, ki je veljala leta 2007, ravnal nezakonito?
1. Afera “glupi davki” ima, kot kaže, napačno ime
Ko je afera izbruhnila, je dobila ime “afera glupi davki” zaradi interpretacij, da Vizjaka na prvih objavljenih posnetkih slišimo Petanu svetovati, kako naj se izogne plačilu davka. A je skoraj gotovo, da ima ta afera napačno ime. Da utaje davkov Petanu ni svetoval, ves čas trdi tudi Vizjak.
Vizjak na objavljenih posnetkih Petana prepričuje, da je “glupo” z denarjem Term Čatež izvesti odkup lastnih delnic – na hitro izračunata, da je to posel v vrednosti dobrih 30 milijonov evrov – saj da bi lahko Terme ta denar namenile za investicije. Petan mu neki točki odgovori, da bi lahko hčerinski družbi, od katerih bi odkupil lastne delnice – Marina Portorož in TPP – “vzpostavili terjatev do Term Čatež”. Kar bi lahko pomenilo, da ti podjetji od Term ne bi takoj zahtevali plačila za lastne delnice. Nato Vizjak omeni, da bi tudi v tem primeru Terme morale plačati davek državi. Na hitro izračunata, da bi znašal približno 4,5 milijona evrov. Vizjak večkrat omeni plačilo davka in vztraja, da obstaja druga pot – vendar očitno ne za utajo davka, ampak za to, da Petan odkupa lastnih delnic sploh ne bi izpeljal. Pravi, da je drugo možnost že predstavil predsedniku uprave Term Čatež Mladenu Kučišu (na fotografiji spodaj, ob Vizjaku), vendar neuspešno. O tem, kaj naj bi bila ta druga možnost, pišemo v nadaljevanju.
Pri Petanovem načrtu je šlo za odkup in umik 100.894 delnic Term Čatež (slabih 17 odstotkov lastniškega deleža). Lastnici teh delnic sta bili podjetji Marina Portorož in Turistično podjetje Portorož. Podjetji sta bili v večinski lasti Term Čatež, vendar so morale Terme Čatež, po Petanovem načrtu, od njiju delnice, preden so jih umaknile, odkupiti. Na podlagi skupščinskega sklepa je to Terme stalo 31,2 milijona evrov iz rezerv in kapitala. In pri tem so morale Terme Čatež plačati tudi davek državi.
V zahtevi za odločanje o umiku delnic na skupščini je Petan zapisal, da je umik nujen, ker ga narekuje zakon o gospodarskih družbah. To se ujema s Petanovimi besedami z objavljenega posnetka. Petan je tudi na objavljenem posnetku trdil, da mu odkup lastnih delnic nalaga zakon, a da je država tej njegovi taktiki ugovarjala, potrjujejo tudi takratni dogodki. Petan je med drugim prek medijev grozil, da lahko umik doseže tudi po sodni poti, takratni predsednik uprave državne Kapitalske družbe (Kad) Tomaž Toplak pa je Petanovi interpretaciji zakona javno nasprotoval.
Kako silovit je bil spopad za Terme Čatež, kaže tudi to, da je Petan umik delnic prvič predlagal 6. avgusta 2007. To je storil teden dni po tem, ko je skupščina potrdila nadzornike, ki jih je predlagal državni Kad, kar je bil Petanov poraz. Umik lastnih delnic je skupščina Term Čatež izglasovala 29. januarja 2008. Za Petana je bil to ključen trenutek, trenutek njegovega zmagoslavja v boju za Terme Čatež. Dan kasneje je postal prokurist podjetja in napovedal je prevzemno ponudbo. Objavil jo je novembra 2008. Vizjak je odkupu lastnih delnic tudi javno nasprotoval. Oktobra 2007 je dejal, da je Petanov predlog negospodaren in bi Terme Čatež finančno oslabil, kar se je kasneje tudi zgodilo.
2. Padec prvotne Vizjakove obrambe
Ko je afera pred dobrimi tremi tedni izbruhnila, je bila prva Vizjakova obramba to, da je podvomil o avtentičnosti posnetka, dopuščal je celo možnost, da je zmontiran iz več različnih njegovih izjav, in ga označil za lepljenko. Podobno je v svojem edinem odzivu zapisal Petan.
S to obrambo o lepljenki je Vizjak dan po izbruhu afere skušal popolnoma obrniti fokus zgodbe od vsebine pogovora k nastanku posnetka in z eno samo potezo onemogočil kakršnokoli novinarsko vprašanje o vsebini pogovora, saj je na vsako odgovoril na način “pa saj vam pravim, da posnetek verjetno ni avtentičen”. Komercialno televizijo je pozval, naj objavi celoten posnetek. Ko so prejšnji teden objavili prvi daljši, šestminutni posnetek, in pokazali tudi analizo Inštituta za forenziko informacijskih tehnologij, po katerem posnetek ni lepljenka, je Vizjak priznal, da je posnetek avtentičen in da se je pogovor zgodil.
Ker je še zmeraj vztrajal, da gre lepljenko, so ta teden na POP TV objavili še daljši izsek pogovora, ki naj bi trajal več kot eno uro, in dokazali, da posnetek ni zlepljen. To, da novinarji iz daljših posnetkov zmontirajo krajše prispevke, je povsem običajno novinarsko delo prav vsak dan. To zelo dobro ve tudi Vizjak, saj se že vrsto let z novinarji srečuje in sodeluje in točno ve, kako se pripravijo novinarski prispevki. Je pa zdaj malce obrnil ploščo, ne trdi več, da je posnetek lepljenka iz več njegovih različnih izjav, ampak da je bila manipulativna interpretacija.
Komercialna televizija je poročala, da so posnetke pogovora poslali v forenzično analizo, ki je ugotovila, da obstaja “zelo velika gotovost, da nobena od obravnavanih datotek ni bila vsebinsko spremenjena”. Po tem se resnejši ugovori o posnetku v javnosti niso več pojavili. Razen Vizjakovi, ta se še zmeraj sklicuje na mnenje strokovnjaka za produkcijo zvoka Mitje Krapša, da je objavljeni posnetek sestavljen iz več posnetkov, posnetkih v različnih okoljih. Zadevo po uradni dolžnosti preverjata policija in tožilstvo, tudi Vizjak je prejšnji teden le vložil ovadbo, ki jo je napovedoval. Kdo je pogovor posnel, pa ostaja neznanka. Petan je zanikal, da bi svoje pogovore kadarkoli snemal.
Gotovo pa je, da je Vizjakova prvotna obramba o lepljenki zdaj že zelo majava, če ni že celo padla. A dejstvo je tudi, da se vtisa, da minister s tem sploh nima problema, ni mogoče znebiti. Zakaj? Zato ker se bo v tej zgodbi skušal prikazati – in to že počne – kot zaščitnik državnega premoženja. Kot nekdo, ki bi davkoplačevalcem prihranil več deset milijonov evrov, če bi mu uspelo premagati Petana. To, da mu ni uspelo, pa je obenem lahko njegova obramba pred očitki o nezakonitem ravnanju, o čemer pišemo v nadaljevanju.
3. Kazenska ali (samo) politična odgovornost?
Pretekli ponedeljek je POP TV prvič objavil del posnetka, na katerem je Vizjak razlagal, kaj Petanu ponuja kot alternativo, če se Petan (začasno) odpove zahtevi za umik lastnih delnic Term Čatež. Predlagal mu je, da Terme Čatež povečajo lastniški delež v Marini Portorož in TPP ter ju nato pripojijo. Potem bi lahko, kot ga je razumeti, Terme Čatež lastne delnice umaknile, ne da bi jim bilo treba zanje plačati.
Vizjak Petanu prizna, da bi ga tudi ta scenarij “koštal”, torej – najverjetneje – da bi morale Terme Čatež plačati (kupnino in davek) za dodatna deleža v Marini Portorož in TPP. Vendar Vizjak nadaljuje, da bi imel Petan vsaj kaj imel od tega. Kot je razumeti, namiguje na omenjena dodatna deleža. Medtem pa po svojem načrtu Petan ne bi dobil nič, pravi Vizjak, saj bi Terme Čatež kupile delnice in jih takoj umaknile. “Izgubil si denar, 30 milijonov si zakuril na cesti,” mu reče.
Zakaj Petan tega “nasveta” nato ni poslušal, s posnetka ni razvidno. Jasno pa ta posnetek kaže, da je Vizjak že sprejel, da bo Petan Terme Čatež enkrat prevzel. Takrat sta država in Petan obvladovala podobno velika deleža in javne informacije so kazale, da je njun boj neodločen. Zanimivo pa je, da se v času po pogovoru med Vizjakom in Petanom državni Kad ni obnašal, kot da želi podjetje prepustiti Petanu.
Tudi na novinarski konferenci prejšnji teden je Vizjak trdil, da je bil njegov alternativni načrt drugačen, kot ga je navedel v 14 let starem posnetku, ki ga je v ponedeljek predvajal POP TV. In sicer da naj Marina Portorož in Turistično podjetje Portorož te delnice prodala novemu strateškemu solastniku Term Čatež. Po tem alternativnem scenariju, je pojasnil Vizjak, bi Terme Čatež za te delnice dobile približno 30 milijonov evrov, po Petanovem načrtu, ki se je potem uresničil, pa so Terme Čatež za te delnice plačale približno 30 milijonov svojima hčerinskima podjetjema.
Ne glede na to, kakšen je bil Vizjakov načrt, je mogoče ugotoviti, da so bile ponudbe, s katerimi je Petana prepričeval, sporne. O tem, naj opusti načrt odkupa lastnih delnic, ga je Vizjak prepričeval z obljubami o sodelovanju na skupščini, o “kooperativnem” nadzornem svetu, s tem, da bo Petan enkrat “tako ali tako enkrat imel ta Kadov delež (v Termah Čatež)” in da mu bo pomagal pripojiti tudi zaželene Terme Olimia.
Vizjak se brani, da so pred 14 leti na področju korporativnega upravljanja veljala drugačna pravila kot danes. A Gorazd Podbevšek iz Združenja nadzornikov Slovenije ponavlja, da je Vizjak že tedaj kršil zakona o gospodarskih družbah in zakon o prevzemih. Zakon o gospodarskih družbah je že takrat določal, da morajo poslovodne osebe in nadzorniki vestno in pošteno delati za interes družbe, trdi Podbevšek in zaključuje, da so bile Vizjakove ponudbe Petanu nezakonite, kar je razlog za odstop ministra.
A ker Vizjak ni bil poslovodna oseba, pač pa zunanji (politični) vpliv, se postavlja vprašanje, ali je res kršil zakon. Podbevšek pojasnjuje, da ga je, ker so bili v nasprotju z zakonom zunanji vplivi, ki bi vodili k nezakonitemu ravnanju poslovnih oseb ali nadzornikov, zakon pa je že takrat za takšne zunanje vplive predvideval povrnitev škode, če zunanja oseba člane organov vodenja ali nadzora pripravi do tega, da delujejo nezakonito.
Kazensko odgovornost pa bi bilo Andreju Vizjaku zelo težko dokazati, pojasnjuje predstojnik katedre za civilno pravo na ljubljanski pravni fakulteti dr. Miha Juhart. “Pri tem bi bilo treba dokazati vrsto elementov. Običajno je bistven naklep, ki bi ga bilo tukaj verjetno zelo težko dokazati,” pravi Juhart.
Ko že zapisano, je to, da Vizjaku ni uspelo premagati Petana, Vizjaku zdaj lahko v korist. Njegove ponudbe Petanu se niso uresničile, Petan Vizjaka na neki točki ni več potreboval, ker je prevzem Term Čatež izpeljal po svoje. Vizjak, kot je znano, zdaj ves čas trdi, da je bil njegov motiv za vse, kar je rekel v pogovoru s Petanom, preprečitev oškodovanja državnega premoženja.
A za Juharta ni dvoma: objavljeni posnetek med Vizjakom in Petanom je v nasprotju z vsemi načeli korporativnega upravljanja, pravi, še posebej tistimi, ki veljajo za upravljanje državnega premoženja. “Gre za vprašanje etike oziroma politične odgovornosti, ne kazenske,” pravi Juhart.
Vprašanje etike in politične odgovornosti pa lahko presojajo samo koalicijski partnerji, poslanci in volilci.
4. Če Vizjaku ni uspelo premagati Petana, kaj pa mu je uspelo?
Na kratko: Vizjak Petana z nobeno obljubo, ki jo je v posnetem pogovoru dal, ni prepričal. Je pa res, da v posnetku Vizjak in Petan omenjata še en domneven dogovor pod mizo, ki pa se očitno je uresničil, in sicer med Vizjakom oziroma njegovimi sodelavci in Boškom Šrotom, tedanjim predsednikom uprave Pivovarne Laško, ki je takrat obvladoval okoli 10-odstotni delež Term Čatež.
Petan na enem od objavljenih posnetkov Vizjaku očita, da je prekršil dogovor (kdo naj bodo nadzorniki), ki sta ga julija 2007 pred skupščino sklenila Petanov sodelavec Branko Pavlin in Vizjakov državni sekretar Tomaž Jeršič. Petan celo zatrdi, da ga je Vizjak “nategnil”. In sicer tako, da se je samo dan kasneje o imenih nadzornikov uskladil s Šrotom. In res je na skupščini julija 2007 Šrot državi pomagal prevzeti večino v nadzornem svetu Term Čatež.
Če sta Kad (oziroma zanj kar Vizjak) in Šrot res delovala tako, kot je videti, sta delovala usklajeno in bi po zakonu o prevzemih morala objaviti prevzemno ponudbo, a tega nista storila. In to bi lahko bila v tej zgodi morda edina evidentna kršitev zakona. Pri vsem, kar je Vizjak v objavljenem pogovoru ponujal Petanu, pa gre bolj za vprašanje pripravljenosti na nezakonito delovanje in nagovarjanje Petana k nezakonitemu ravnanju, kar je še posebej za ministra prav tako sporno početje.
Vizjak obljubo o kooperativnem nadzornem svetu pojasnjuje sicer tako: “Kadar gre za razvoj družbe, kadar gre za prosperiteto slovenskega gospodarstva, morajo to prepoznati vsi družbeniki. Če gredo v isti smeri, v smeri razvoja in koristi družbe, ne vidim razloga, zakaj ne bi bili kooperativni,” je dejal in povedal, da ta obljuba zanj sploh ni bila sporna.
Vendar je Vizjak v objavljenem posnetku dejal tudi, da “se bomo skupaj zmenili, kdo bo direktor”, kar pa nakazuje na predlog Petanu o usklajenem delovanju v bistveno bolj konkretnih zadevah družbe, kot je zgolj “prosperiteta slovenskega gospodarstva”. To bi lahko pomenilo tudi, da bi se državni in Petanovi nadzorniki lahko dogovarjali na škodo drugih delničarjev, in zato lahko obstaja sum, da je Vizjak vendarle predlagal kršenje zakona.
Vizjak je že večkrat dejal, da je treba njegova takratna dejanja presojati skozi takratno in ne skozi sedanjo zakonodajo in da je nekaj, kar je bilo pred 14 leti normalno, danes lahko nezakonito. Da so ministri in državni sekretarji takrat pogosto sedeli tudi v nadzornih svetih podjetij, vlada pa je bila marsikje skupščina.
Vendar to ni relevantno. Vlada namreč ni bila skupščina Term Čatež, neposredno tam ni imela lastniškega deleža, v Termah Čatež je bila in je še solastnica Kapitalska družba. Če bi torej upošteval že takratna pravila korporativnega upravljanja, se takšen pogovor s Petanom tudi pred 14 leti ne bi ne smel in ne mogel zgoditi.
5. Kaj je z obljubama o deležu Kada in Termah Olimia?
V objavljenem pogovoru Vizjak Petanu tudi obljublja možnost, da bodo pri Petanu oziroma v lastništvu Term Čatež pristale tudi Terme Olimia, če Petan odstopi od namere odkupa lastnih delnic v Termah Čatež, o čemer ga Vizjak ves čas pogovora prepričuje. In če bo za Terme Olimia ponudil največ denarja. Vizjak si je tudi javno leta 2006 prizadeval za povezovanje zdraviliškega turizma, po neuradnih podatkih, ki so jih leta 2006 objavile Finance, pa so na Vizjakovem ministrstvu razmišljali, da bi povezali Terme Čatež, Terme Olimia, Terme Krka, Zdravilišče Laško ter morda še Rimske Toplice. Nosilec povezovanja pa naj bi bile prav Terme Čatež.
V zraku pa še vedno visi to, da Vizjak v posnetku Petanu reče “saj boš ti tako in tako enkrat imel Kadov delež”, kar se nanaša na delež Kada v Termah Čatež. Vizjak zanika, da bi Petanu Kadov delež obljubil, in to podkrepi z besedami: “Treba je spoštovati slovensko prevzemno zakonodajo in postopke. Delež pride k tistemu, ki je v prodajnem postopku najugodnejši.”
Vizjak trdi, da je državni delež v Termah Čatež želel ohraniti. “A če bi Petan dal prevzemno ponudbo po ceni, po kateri je odkupoval delnice od odvisnih družb, torej po 300 evrov za delnico, potem takšno prevzemno ponudbo preuči tudi Kad in se umakne, če je ponudba dovolj visoka,” je pojasnil. Zanimivo pri tem je, da je Kad kmalu po pogovoru med Vizjakom in Petanom dobil še boljšo ponudbo za Kadov delež v Termah Čatež. Petanov DZS je Kadu namreč 9. novembra 2007 ponudil, da njegov delež odkupi po 350 evrov za delnico. Kot so poročale Finance, so strokovnjaki ocenjevali, da je ponudba ugodna za kapitalsko družbo, a se v 30-dnevnem roku, ki ga je za odgovor na ponudbo postavil Petan, Kad za prodajo ni odločil. So ga pa prosili za podaljšanje roka z argumentom, da bi radi opravili cenitev Term Čatež, a Petan tega podaljšanja ni odobril. Finance so takrat sicer poročale, da Petan denarja za nakup Kadovega deleža nima.
6. Šrot zamenja tabor in Petan zmaga
Petan je v vojni za Terme Čatež slavil na skupščini 29. januarja 2008. Preobrat, ki mu je to omogočil, se je zgodil sredi decembra 2007. Takrat so Center Naložbe prodale 10-odstotni delež Term Čatež podjetju Rent A, ta pa jih je nato šest dni pred skupščino, 23. januarja 2008, prodal luksemburškemu podjetju Towra.
Center Naložbe je obvladoval Boško Šrot. Delnice Term Čatež je po nekaterih informacijah kupil leta 2006 od države oziroma NLB Skladov, a so bile dobro leto dni parkirane na Factor banki in Erste bank. Podjetje Towra je obvladoval Bogdan Pušnik (na fotografiji spodaj), ki velja za tesnega Petanovega sodelavca. Tudi družba Rent A je sodila v Petanov krog.
Ni znano, kaj je spodbudilo Boška Šrota, da je zamenjal tabor. Da je v tej vojni za Terme Čatež – v kateri po nekaterih neuradnih informacijah tudi groženj ni manjkalo – najprej pomagal Vizjaku, na koncu pa je zmago omogočil Petanu s tem, ko je kupil delnice Term Čatež od NLB skladov in jih nato prodal Pušniku. Mediji so poročali, da si je Šrot obetal lastništvo v Marini Portorož, ki je bila v lasti Term Čatež.
Po drugih neuradnih informacijah pa je Šrot delež kupil zato, da bi ga kasneje prodal z dobičkom ali pa dobil pogajalsko orodje pri svoji privatizaciji Pivovarne Laško. Takrat je bilo že znano, da želi Petan Terme prevzeti. A še večja skrivnost je, zakaj se je potem Šrot odločil svoj delež v Termah prodati. Je pa prodal tako, da je delež pristal pri Pušnikovi Towri, ki je odigrala pomembno vlogo tudi v Šrotovi privatizaciji Pivovarne Laško.
Vizjak naj bi se takrat trudil, da bi Šrotove delnice v Termah Čatež kupil njegov dolgoletni prijatelj Darij Južna (na fotografiji spodaj), kar pa Vizjak zanika in označuje za laž.
Po umiku lastnih delnic Term Čatež, zaradi česar se je pogovor med Vizjakom in Petanom zgodil, je moral Petan za prevzem izpeljati le še formalnosti. Danes se s privatizacijo Term Čatež v letih 2007 in 2008 ukvarja koprsko sodišče. Poleg Petana so obtoženi še Bogdan Pušnik, Marko in Vojislav Ignjič iz družb Nisa in Rent A ter Matjaž Satler iz M. B. Satler. Petan se je na sodišču izrekel za nedolžnega, Vizjaka pa v parlamentu čaka interpelacija. Kot kaže analiza N1, utaje davkov Petanu po do zdaj slišanem ni svetoval, a to ne pomeni, da njegova ravnanja niso bila sporna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje