Menu Item
Nenavadna sluzasta snov na gladini Jadranskega morja ni posledica cvetenja, temveč – dobesedno – "sluzenja" morja. Za kakšen pojav gre, zakaj je lahko problematičen in kako dolgo bi lahko trajal, je za N1 pojasnil biolog na Morski postaji Piran dr. Borut Mavrič.
V zadnjih dneh sprehajalci ob obali Jadranskega morja opažajo nenavadno sluzasto rjavo snov, ki se nabira na morski gladini. O njej so se razpisali tuji mediji, sodeč po objavah na družbenih omrežjih pa so sluz opazili tudi Pirančani – in se spraševali, za kaj gre.
Čeprav je nemški medij zapisal, da gre za cvetenje morja, pa gre pravzaprav za nekaj drugega: sluzenje morja.
Kot je za N1 pojasnil biolog na Morski postaji Piran dr. Borut Mavrič, sluzasto snov tvorijo polisaharidi, ki spremenijo agregatno stanje, torej iz raztopljenega preidejo v trdno. Ti sladkorji se nato združujejo v skupke, v sluzaste agregate različnih velikosti.
Če so skupki redkejši od vode, se dvignejo na morsko gladino in se nato nabirajo v mandračih, kamor jih zanesejo tokovi.
Težava predvsem za organizme na morskem dnu
Čeprav manj opazna, pa je težava večja, če so agregati sluzi gostejši od vode. V tem primeru se nabirajo na morskem dnu in ga prekrijejo. Ker je sluz v resnici sladkor, torej hranilo, ga bakterije razkrajajo in tako porabljajo kisik. Zaradi tega je, kot je pojasnil Mavrič, izmenjava kisika na morskem dnu otežena, poleg tega pa razkrajajoče bakterije porabijo še preostanek kisika, zaradi česar ga na morskem dnu primanjkuje.
To lahko predstavlja težavo za morski živelj, ki potrebuje kisik. Ribe se lahko sluzi preprosto umaknejo, medtem ko brez kisika ostanejo drugi morski organizmi, ki so manj mobilni ali pritrjeni na morsko dno. Storiti ni mogoče veliko, saj je odstranjevanje sluzi z morskega dna zelo težko oziroma praktično nemogoče.
Nasprotno pa je mogoče sluz s površine morja preprosto pobrati, na primer z mrežami. To po Mavričevih besedah v marinah, kjer je sluzi veliko, že počnejo vsako poletje.
Sluzenje je posledica več različnih dejavnikov. Eden od njih je povečan vnos hranil, ki jih je bilo v morju zadnje čase več zaradi velike količine padavin in več rečnih vnosov. Prav tako lahko – a to ni nujno, je opozoril Mavrič – na večje sluzenje vpliva tudi cvetenje morja. Hkrati je sluzenje morja povezano še z določenimi mineralnimi delci kopenskega izvora, ki lahko v morje pridejo denimo z rekami ali saharskim peskom ter povzročajo koagulacijo oziroma nabiranje polisaharidov. Zdaj so se ti dejavniki nekako sešteli, je razložil biolog.
Letos bolj razširjeno kot pretekla leta
Tokratno sluzenje je precej izrazito po celotnem severnem Jadranu, ni pa nov pojav. O njem se je govorilo že v 18. stoletju, različne so le njegove intenzitete. Prejšnja obdobja sluzenja so bila relativno kratka, “ni pa bilo tega tako veliko in ni bilo tako razširjeno kot letos”, je dejal Mavrič.
Sluz s površine morja pogosto izgine po prvih neurjih, ko zrak hitreje in bolj intenzivno kroži, posledično pa veter in nevihte sluz “razbijejo” z morske gladine. Na morskem dnu pa je trajanje sluzenja veliko težje opredeliti, saj so “ti mehanizmi še vedno tako slabo poznani, da je okvirna slika jasna, da bi pa vedeli, koliko, kaj, zakaj – pa ne”, je zaključil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje