Klakočar Zupančič: "Kultura ni politika, politika pa bi morala biti kulturna"

V Tržiču je nocoj potekala osrednja državna proslava v počastitev nedeljskega državnega praznika dneva upora proti okupatorju, s katerim se Slovenija spominja slovenskega odporništva in nastanka osvobodilne fronte.
Slavnostni govor je pripravila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je uvodoma dejala, da na praznični dan razmišljamo o pomenu upora za naš narod, o pomembnosti takratnega trenutka za našo sedanjost in našo prihodnost. "Odločitev za upor proti okupatorju je največja odločitev tistega časa in je zahtevala prelom s preteklostjo. Zahtevala je jasno opredelitev do narodnega obstoja in do tega, da narod vzame usodo v svoje roke. Zahtevala je, da se ta preskok doseže z oboroženim bojem proti veliko večji vojaški sili in proti brezobzirni totalitarni ideologiji fašizma in nacizma," je dejala predsednica parlamenta.

Spomnila je na nastajanje osvobodilne fronte, zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in druge dogodke. Kot je dejala, je upor proti okupatorju posejal tudi seme slovenske državnosti, slovenski narod pa je bil po njenih besedah v času najhujše morije na evropskih tleh zmožen sočutja do sočloveka. Pri tem je izpostavila primer taborišča pri Ljubelju in prebivalce Tržiča, ki so jetnikom na skrivaj nosili hrano ter tihotapili pisma in pakete.

Klakočar Zupančič je v govoru še izpostavila, da je zgodovinska resnica, da so bili partizani ob koncu vojne del zmagovalne koalicije, ki je porazila fašizem in nacizem. "Po vojni ni bilo vse prav, ni bilo vse pravično, podobno kot v drugih zavezniških državah, v katerih so se ob nemški zasedbi formirale kvizlinške strukture. Bilo je veliko trpljenja, krivic, izvensodnih pobojev in zaplemb premoženja, ampak resnice o osvobodilni fronti, narodnoosvobodilnem boju in osvoboditvi izpod jermenov okupatorja ne smemo nikoli žaliti s potvarjanjem zgodovinskih dejstev," je poudarila.

Klakočar Zupančič: Ta referendum je sramoten

Predsednica državnega zbora je med drugim poudarila, da je bila kultura vedno najpomembnejši temelj narodne identitete in da so imeli kulturniki pomembno vlogo tako v boju proti okupatorju kot tudi pri osamosvojitvi Slovenije v začetku 90. let prejšnjega stoletja. "Zato so obsodbe vredna dejanja nekaterih, ki zmanjšujejo pomen kulture in umetnosti, ki si kljub svoji očitni nerazgledanosti drznejo ocenjevati vrednost umetniških del in kulturnih stvaritev ter hujskajo ljudi proti več kot vrhunskim ustvarjalcem, ki s svojimi deli gradijo našo preteklost, sedanjost in prihodnost," je dejala Urška Klakočar Zupančič.

Referendum o dodatku k pokojninam za umetnike, ki bo 11. maja, je po njenih besedah za državo, ki je nastala zaradi poguma, idej, stvaritev ter dejanj kulturnikov in umetnikov, "sramoten". "Naroda ni, če nima svoje kulture. Narod brez lastne kulture je kot drevo brez korenin – veni izgubljen v času in prostoru. Kultura ni politika, politika pa bi morala biti kulturna," je navedla predsednica državnega zbora.

Tudi letošnja državna proslava, na kateri so se z minuto molka poklonili pokojnemu papežu Frančišku, je nastala pod taktirko režiserja in scenarista Tomaža Letnarja. Zgodovinski in pripovedni okvir programa državne proslave je bila zgodba o koncentracijskem taborišču na Ljubelju, v ospredju pa upor domačinov, ki ni temeljil le na sovraštvu do okupatorja, temveč na spoštovanju človeškega dostojanstva ne glede na nacionalno pripadnost. Zgodbo so ponazorili dramski igralci Milena Zupančič, Nina Rakovec, Klemen Janežič in Luka Bokšan. Program so glasbeno obogatili Monika Avsenik Langus, Ernestina Jošt, Maša Bogataj, policijski orkester in APZ France Prešeren Kranj. Na proslavi so bili tudi zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij, Slovenske vojske in policije.