Od marca 2018 do marca 2020 je bila Nina Marin odvetniška pripravnica v Odvetniški pisarni Matoz. Po nastopu vlade Janeza Janše je njen šef Franci Matoz zasedel več pomembnih položajev v Družbi za upravljanje terjatev bank in državnem gospodarstvu, z njim pa hitro napreduje tudi Marin. Že marca 2020 se je preselila v kabinet finančnega ministra Andreja Širclja, kjer je vršilka dolžnosti vodje pravne službe, danes je 30-letna pravnica tudi direktorica Istrabenza in članica uprave Istrabenz Turizma ter na dveh nadzorniških položajih, obetal se ji je še tretji, a je kandidaturo konec marca umaknila. Kdo jo je imenoval, kje vse zastopa Slovenijo na mednarodnem parketu, kolikšni so njeni zaslužki, kako so nam na finančnem ministrstvu podatek o njenih prejemkih pošiljali skoraj tri tedne, na DUTB pa nam ga nočejo dati.-
Nina Marin je po javno dostopnih podatkih junija 2018 magistrirala iz prava na mariborski pravni fakulteti. Od takrat je po navedbah v življenjepisu študentka doktorskega študija na isti fakulteti, že marca 2018, torej malo pred koncem magistrskega študija, pa je začela delati kot pripravnica v odvetniški pisarni Francija Matoza, odvetnika Janeza Janše in SDS. Po dveh letih vlade Janeza Janše je njen življenjepis precej bolj obsežen. Leta 1992 rojena pravnica zaseda pomemben položaj na finančnem ministrstvu, sedi v vodstvu dveh podjetij v lasti DUTB, ima tudi dve nadzorniški funkciji, kandidaturo za tretjo je po javni objavi iz neznanega razloga umaknila.
Izsek iz življenjepisa Nine Marin, objavljenega na spletni strani EIB:
Zastopa na sodišču, svetuje, nadzoruje
Vzpon Nine Marin je tesno povezan s karierno potjo Matoza, dolgoletnega odvetnika Janše in stranke SDS, ki je v tem Janševem mandatu precej razširil nabor pomembnih položajev v državnih institucijah. Tako je avgusta 2020 postal namestnik predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic, marca lani predsednik nadzornega sveta kmetijskega podjetja Meje Šentjur, poleti še predsednik nadzornega sveta Luke Koper. Prav tako lani poleti ga je vlada Janeza Janše imenovala v upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), kjer so ga na ustanovni seji potrdili za predsednika. Ker zakon o gospodarskih družbah posamezniku dovoljuje največ tri nadzorniške funkcije (vključujoč položaje v upravnih odborih), je pred imenovanjem v DUTB Matoz odstopil iz nadzornega sveta Meje Šentjur. Kot smo pisali v članku o političnem kadrovanju na Telekomu Slovenije, je imel vsaj do lanskega poletja Matoz tudi pogodbo z državnim telekomunikacijskim podjetjem o zagotavljanju pravnih storitev.
Z Matozom delala za koprske svetnike in zdravstveni dom
Kaj vemo o povezavi Francija Matoza in Nine Marin? Kot rečeno, je Marin marca 2018 začela delati kot odvetniška pripravnica v njegovi pisarni. Aprila 2019 je odprla tudi s. p., prek katerega je do maja 2021 prejela 42 tisoč evrov: polovico od koprske mestne občine, polovico pa od koprskega zdravstvenega doma.
Na koprski občini so nam pojasnili, da se je znesek nanašal na “pravno svetovanje klubu samostojnih članov občinskega sveta Mestne občine Koper”. Občina je prejete račune poravnala na podlagi izdanih naročilnic.
Tudi za koprski zdravstveni dom je Marin, tokrat skupaj s Francijem Matozom, opravljala odvetniške storitve. Pri tem omenimo, da koprski zdravstveni dom vodi Igor Hrvatin, ki je Matozov poslovni partner, saj je zastopnik družbe TRR, ki jo je aprila lani ustanovil Matoz.
Tri dni po nastopu Janševe vlade v Šircljev kabinet
S 16. marcem, torej tri dni po začetku mandata vlade Janeza Janše, se je Nina Marin preselila v kabinet ministra za finance Andreja Širclja. Po navedbah v življenjepisu se je najprej zaposlila na delovnem mestu sekretarja, Šircelj ji je zaupal vodenje projektne skupine za čas slovenskega predsedovanja v EU. Mesec dni kasneje jo je imenoval za vršilko dolžnosti vodje službe za pravne zadeve, izhaja iz njenega življenjepisa.
Koliko zaposlenih ima pod seboj Marin, nam na ministrstvu niso povedali. S spletne strani pa izhaja, da je služba zadolžena za reševanje pravnih zadev in pravno svetovanje, sodeluje pri pripravi predpisov (pod okrilje finančnega ministrstva denimo sodi vsa davčna zakonodaja), za pravni pregled pogodb in drugih listin, za pripravo tožb, za vodenje in odločanje v upravnih postopkih ter postopkih pred Sodiščem EU.
Tu omenimo, da je bilo njeno ime še pred kratkim navedeno na spletni strani (posnetek zaslona spodaj), po novem ga ni več, pri čemer je na dnu spletne strani podatek, da je bila stran zadnjič spremenjena 18. oktobra lani (kar očitno ne drži).
Na ministrstvu so nam pojasnili, da je Marin zaposlena na zaupanje, njena zaposlitev je vezana na mandat ministra Širclja. V skladu z določbami zakona o plačah v javnem sektorju je razvrščena v 50. plačni razred. Na dodatno vprašanje o višini izplačane plače za december in januar letos so ponovili, da Marin pade v 50. plačni razred, kar pomeni 3.009,28 evra bruto plače (to je približno dva tisoč evrov neto). A to je osnovna plača za 50. plačni razred, ki jo lahko (seveda ni nujno) z dodatki občutno zvišajo. Na ponovno prošnjo za podatek o izplačilih so nam na ministrstvu danes podatek le poslali (torej po slabih treh tednih). Kot pravijo, je imela Marin januarja 5.057,1 evra bruto plače, januarja pa 4.443,31 evra.
Slovenijo zastopa v pomembnih finančnih institucijah
Marin je po podatkih na spletu tudi članica odbora direktorjev Evropske investicijske banke (EIB), kjer zastopa Slovenijo, in Šircljeva guvernerska namestnica v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD). Gre za dve pomembni instituciji, ki sta najpomembnejši tuji posojilodajalki slovenskega gospodarstva, med drugim sta sofinancirali projekte Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Darsa.
Na vprašanje, ali je za predstavniške položaje v teh institucijah avtomatsko imenovan vsakokratni vodja službe za pravne zadeve, so nam na ministrstvu dejali, da je bila Marin “predlagana s strani ministrstva za finance glede na naravo dela, ki ga pokriva znotraj ministrstva”, imenovala pa jo je vlada. Na vprašanja, kakšne so njene naloge v okviru teh funkcij in koliko zasedanj obeh uglednih finančnih institucij se je udeležila, pa niso odgovorili. “Vprašanja so zaupne narave in nanje ne moremo odgovoriti.”
Za primerjavo, v Avstriji je namestnik finančnega ministra Magnusa Brunnerja v svetu guvernerjev EBRD Harald Waiglein. Ta ima magisterij iz financ in finančnega prava na univerzi v Londonu. Zadnjih 15 let je po navedbah na strani EBRD zaposlen na ministrstvu za finance, od leta 2012 kot direktor direktorata za ekonomsko politiko, finančne trge in carine. Med drugim je predsednik odbora direktorjev evropskega reševalnega sklada za banke (EFSF), šef komiteja EU za finančne storitve (FSC), šef odbora za tveganje pri Evropskem stabilnostnem mehanizmu (ESM). Namestnica italijanskega finančnega ministra Daniela Franca v organih EBRD in EIB je Francesca Utili. Ta je od lanskega oktobra vodja direktorata za mednarodne finančne odnose znotraj sektorja za zakladništvo in Italijo zastopa v različnih multilateralnih razvojnih bankah, kamor sodita tudi EIB in EBRD. Pred tem je bila na različnih položajih na ministrstvih za gospodarstvo in finance ter tudi v mednarodnih institucijah. Ima doktorat iz ekonomije.
V vodstvu Istrabenza in Istrabenz Turizma
Marin je v tem času opravljala tudi drugo delo. Tako je še leto dni po zaposlitvi na ministrstvu (vse do maja 2021) na s. p. prejemala prilive od koprske občine in zdravstvenega doma. Kdaj so bile opravljene storitve, iz Erarja ni razvidno.
Oktobra 2021 jo je nato DUTB imenovala za direktorico družbe Istrabenz. Predsednik upravnega odbora DUTB je Matoz. Istrabenz, nekoč mogočen holding, ima danes le še malo prihodkov in enega zaposlenega, a obenem sedem milijonov sredstev. Po podatkih poslovne baze Gvin ima na primer odprt še en sodni postopek iz leta 2014, v katerem koprsko občino toži za 1,3 milijona evrov. Kot so nam pojasnili v DUTB, nameravajo Istrabenz do konca leta likvidirati.
Na vprašanje, kdo jo je predlagal, so odgovorili le, da ima Istrabenz “direktorja, ki je izbran skladno s pravili DUTB”. Povedali pa so nam, da Marin za Istrabenz dela na podlagi pogodbe o poslovodenju. “Gre torej izključno za pogodbeno delo na družbi, ki je predvidena za likvidacijo.” Pogodbo z njo je na strani DUTB podpisal “pristojni izvršni direktor”. V tistem času so bili to Robert Rožič, Matej Pirc in Andrej Lazar. Koliko ur obsega delo in kolikšno je v pogodbi določeno plačilo, nam kljub večkratnemu pozivu niso povedali. Povedali so nam, da je plačilo skladno s politiko prejemov DUTB (ki sicer sploh ne govori o prejemkih družb v lasti DUTB, temveč o prejemkih vodstva DUTB), na ponovno vprašanje, kolikšno je mesečno plačilo po pogodbi, so odgovorili, da je delo direktorja poslovodenje družbe, pri čemer je plačnik njegov delodajalec. Tako podatka o prejemkih nismo dobili, prav tako pa niso odgovorili, zakaj teh podatkov javnosti ne bi mogli razkriti – vendarle gre za državno institucijo in podjetje v posredni državni lasti.
Na ministrstvu na vprašanje, ali je Marin kot uradnica s prevzemom direktorskega položaja v konfliktu interesov oziroma ali njeno delo v Istrabenzu vpliva na videz nepristranskosti kot uradnice, odgovarjajo, da “ni nikakršnega konflikta interesov”. Iz Matozove pisarne nam na vprašanja – med drugim o tem, ali se mu zdi, da lahko Marin učinkovito opravlja delo direktorice družbe v lasti DUTB glede na njene zadolžitve na ministrstvu – niso odgovorili. Tudi Marin na vprašanja, ki smo ji jih poslali, ni odgovorila. Jo je pa DUTB pred dvema tednoma imenovala še za članico uprave Istrabenz Turizma, ki je pomembna turistična družba z 21 milijoni letnih prihodkov. Med drugim je lastnica verige Lifeclass hotelov na Obali. Verjetno se bo Marin na ta položaj preselila po koncu mandata trenutne vlade, ko ji preneha zaposlitev na ministrstvu.
Obeta se ji še tretji nadzorniški položaj
Marin je obenem nadzornica dveh podjetij in tik pred tem, da zasede še tretji nadzorniški položaj. Novembra 2020 so jo Slovenske železnice, ki jih vodi Dušan Mes in med drugim nadzira Matoz, imenovale v nadzorni svet SŽ-ŽGP. Kot članica nadzornega sveta in komisije nadzornega sveta ter predsednica revizijske komisije je v letih 2020 in lani skupaj prejela 12.800 evrov neto, povprečno okoli 950 evrov neto na mesec.
Konec lanskega marca jo je vlada Janeza Janše imenovala v nadzorni svet Stanovanjskega sklada RS. Do zdaj so ji izplačali sejnine, ki znašajo 225 evrov bruto, so nam povedali v podjetju in dodali, da drugih stroškov ni bilo. Koliko sej so imeli, niso povedali.
V sredini marca jo je, kot smo pisali, DUTB predlagala še za imenovanje v nadzorni svet Mladinske knjige – Založba. Skupščina bo 28. aprila, štiri dni po volitvah. A že po objavi članka smo opazili, da je Marin konec marca – torej nekaj dni po tistem, ko je bil predlog javno objavljen – umaknila kandidaturo. Razloga v dopisu ne navaja.
KPK o “dolgovih” politično kadrovanih
Na protikorupcijski komisiji pravijo, da zoper Marin do zdaj niso prejeli kakšne prijave. Je pa komisija pred kratkim ugotovila, da je bil pri imenovanju Matoza v DUTB premier Janez Janša v konfliktu interesov. Po prepričanju KPK obstaja vsaj videz, da vlada Matoza v DUTB ni imenovala, ker bi ministrski zbor menil, da je to v javnem interesu, ampak zato, ker je Janšev odvetnik.
Šef KPK Robert Šumi je na novinarski konferenci o tem postopku komentiral mnoga Matozova imenovanja v tem mandatu: poudaril je, da vsa ozadja teh imenovanj komisiji niso znana, da pa je Matoz vendarle pridobil koristi, in sicer premoženjsko v obliki plačila za funkcijo, ter nepremoženjsko korist v obliki časti in referenc, ki jih funkcija prinaša. Takšna imenovanja, v katerih je zaznati mešanje javnih in zasebnih interesov, krepijo nezaupanje ljudi v javni sektor, je dejal Šumi.
KPK je obenem za N1 opozorila na problem kopičenja funkcij članov nadzornih svetov v enih in istih osebah. “Te osebe ne le obvladujejo dobršen del nadzornih svetov strateških ali pomembnih naložb države, ampak posegajo tudi v poslovanje teh družb (ter s tem ne spoštujejo razmejitve pristojnosti organov v družbah). Hkrati lahko nadzorne organe ovirajo pri opravljanju njihovih zakonskih dolžnosti, saj pri svojem delu opažamo tudi opuščanje dolžnosti pojasnjevanja in posredovanja dokumentacije v skladu z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije v postopkih pred KPK pri subjektih javnega sektorja, kar se v preteklosti ni dogajalo.” Politično kadrovani posamezniki po mnenju KPK “niso neodvisni in morajo oziroma se čutijo dolžni svojim ‘političnim botrom’ vračati usluge”. S tem so bolj dovzetni za odločitve, ki niso v skladu z interesi družbe.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje