Politične stranke so se v zadnjih letih navadile, da je omemba trajnostnega razvoja in zelenega prehoda nujna sestavina njihovih programov, vendar pa pri svojih obljubah večinoma ostajajo na precej splošni in načelni ravni. Dr. Žiga Zaplotnik, asistent meteorologije na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko, eden najbolj vidnih in izpostavljenih slovenskih strokovnjakov s področja podnebnih sprememb, je prepričan, da bi potrebovali bolj konkretne zaveze.
Analizo okoljskih programov strank in nekaterih izstopajočih obljub si lahko preberete tukaj.
“Od programov političnih strank bi pričakoval jasne časovne roke za izvajanje obljubljenih ukrepov, na podlagi katerih bi lahko nato preverjali njihovo uspešnost,” je za rubriko Poglobljeno na N1 dejal Zaplotnik. “Ko raziskovalci prijavljamo svoje projekte, praviloma ne dajemo nerealnih obljub, ker v primeru njihove neizpolnitve težje dobimo naslednji projekt pri istem financerju. V politiki pa vsi veliko obljubljajo, nato pa uresničevanje obljub odlagajo v nedoločeno prihodnost.”
Če želimo izpuste toplogrednih plinov zniževati v skladu z zavezami iz pariškega sporazuma in če želimo prispevati svoj delež k omejevanju segrevanja Zemljinega ozračja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, moramo Teš, naš daleč največji vir izpustov toplogrednih plinov, zaustaviti najkasneje do leta 2030 (trenutno je zaprtje načrtovano za leto 2033).
Čim prej se je treba po njegovem mnenju odločiti o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem, če naj ta ima pomembno vlogo pri zmanjševanju izpustov pred letom 2050.
Sicer pa področju električne energije po njegovem posvečamo nesorazmerno veliko pozornosti glede na ostala področja, na katerih je ukrepanje še bistveno bolj težavno.
Ukrotiti je treba cestni promet
Tak primer je promet. “Sploh Slovenija je pri izpustih iz prometa izjemno slaba – gre za sektor, v katerem izpusti še naprej naraščajo in bodo glede na projekcije v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu naraščali še kar nekaj časa.”
Žiga Živulović jr./Bobo
Promet tako danes zaseda prvo mesto po deležu slovenskih izpustov toplogrednih plinov in še naprej narašča, medtem ko so usta politikov polna obljub o gradnji novih in širitvi starih cest. “Študije so jasne: Vsak dodatni pas avtoceste pomeni še več vozil in vsaj srednjeročno tudi več izpustov toplogrednih plinov. Nič namreč ne kaže, da bi v petih ali desetih letih že prešli na večinsko električne avtomobile. Večina danes prodanih avtomobilov v Sloveniji je še vedno opremljena z motorji na notranje izgorevanje,” je dejal Zaplotnik.
Prav tako opozarja na škodljivo spremembo zakona o davku na motorna vozila, ki jo je vlada uvedla jeseni 2020 in ki je močno znižala davek na največje, najbolj luksuzne avtomobile. “Spremembo obdavčitve so sicer upravičili s tem, da bo po novem višina davka odvisna zgolj od količine izpustov, ki jih avtomobil izpušča v okolje. A davek se je znižal za skoraj vse kategorije vozil, najbolj drastično pa je ta sprememba pocenila največja in najdražja vozila, tista z največjo prostornino motorja, ki imajo praviloma še vedno bistveno večje izpuste od povprečnih.”
Avtomobilski trg v zadnjih letih zaznamuje priljubljenost SUV, športnih terencev, ki so praviloma večji, težji in manj aerodinamični od klasičnih avtomobilov, to pa se odraža v večji porabi goriva in s tem večjih izpustih. “Študije kažejo, da je povečana priljubljenost SUV izničila ves prispevek povečane prodaje električnih avtomobilov k zmanjšanju izpustov iz prometa v zadnjih letih,” je opozoril Zaplotnik. “Ne vem, zakaj to toleriramo.”
Dr. Zaplotnik je sicer skupaj s slovenskimi kolegi znanstveniki (dr. Lina Boljka, dr. Nina Črnivec, dr. Aljoša Slameršak), ki se vsak na svojem področju in na svojem koncu ukvarjajo s preučevanjem podnebnih sprememb, že leta 2020 objavil seznam potrebnih ukrepov, od katerih jih je bila do zdaj izvedena le peščica.
Ne samo metaforična, ampak tudi dejanska ozelenitev
Več bi morali narediti tudi na področju prilagajanja podnebnim spremembam, denimo s povečanjem števila dreves in nasploh zelenih površin v urbaniziranih okoljih. Vse napovedi in tudi dejanske meritve po njegovih besedah namreč kažejo, da pri višji globalni povprečni temperaturi v povprečju pade večja količina padavin v krajših časovnih obdobjih – padavinski dogodki bodo vse bolj intenzivni. “Naše pozidano okolje bi morali urediti tako, da bi absorbiralo nekaj te presežne padavinske vode in da ne bi takoj presegli kapacitet kanalizacije za njeno odvajanje. Tem manj imamo neprepustno asfaltiranih ali ostrešenih površin, tem manj vode bo odteklo neposredno v kanalizacijo, več je bo poniknilo v zemljo.”
Žiga Živulović jr./Bobo
Kot primer nerazumne politike navaja obdavčitev ozelenitve streh po 22-odstotni stopnji DDV. “Država zeleno streho, ki je zaradi zadrževanja vode z vidika obvladovanja padavinskih viškov pomemben ukrep, obravnava kot luksuzno dobrino. Pa je to ukrep, ki ga izpostavlja tudi IPCC in ki v urbaniziranih območjih poskrbi za začasno razbremenitev komunalne infrastrukture ob močnih padavinah. V resnici menim, da bi za ta ukrep morale biti na voljo subvencije Eko sklada.”
Tabu živinoreje in kurjenja lesa
Še ena panoga, v kateri se z zmanjševanjem izpustov praktično ne ukvarjamo, je kmetijstvo. “Vemo, da je glavni vir izpustov v kmetijstvu živinoreja. Vemo, da velik del kmetijskih zemljišč namenimo za pridelavo krme za živino. Ali ne bi bilo smiselno vsaj ravninskih kmetijskih površin nameniti pridelavi hrane neposredno za ljudi?”
Koruza zaseda kar 40 % slovenskih njivskih površin. Večino porabimo za prehrano živine. (Srdjan Živulović/BOBO)
Prav tako bi se po mnenju dr. Zaplotnika morali natančneje opredeliti do vprašanja, kakšno vlogo bo imela v prihodnje lesna biomasa, ki postaja vse bolj priljubljen način ogrevanja in ki jo nekatere stranke vidijo kot eno ključnih rešitev zelenega prehoda. “Evropska komisija sicer lesno biomaso obravnava kot ogljično nevtralen vir energije, vendar to ni res. Lesna biomasa je ogljično nevtralen vir energije na časovni skali reda 100 let, tako kot je nafta ogljično nevtralna na skali reda milijonov let. Toliko časa namreč traja, da zemeljski sistem spet posrka ogljik, ki smo ga z izgorevanjem izpustili v ozračje. Ogljična nevtralnost na časovni skali več kot 100 let pa nam v tem trenutku prav nič ne pomaga.”
Ravno obratno pa je po njegovih besedah pri ogljiku, ki je shranjen v lesu v trajnejših proizvodih, npr. kot konstrukcijski les. “Tam ogljik shranimo za več desetletij, morda do časa, ko bomo že imeli ustrezne rešitve oz. bomo že zmanjšali izpuste.”
Napačni bonbončki
Vprašljiv pa se mu zdi tudi način ukrepanja za omilitev visokih cen energentov na svetovnih trgih. “Pred volitvami je veliko gospodinjstev dobilo bonbončke v obliki bonov za plačilo položnic za energijo, s čimer pravzaprav subvencioniramo fosilna goriva. Ali ne bi bilo bolj smiselno, da bi te bonbončke delili za energetsko sanacijo njihovih domovanj in s tem za znižanje zneska na položnicah? Razumem nepredvidljivost in urgentnost situacije, a zdaj se moramo vprašati, koliko zim bomo še ukrepali na ta način …”
Preveč odpustkov za največje porabnike energije
Energetske bonbončke pred volitvami so dobila ne le nekatera gospodinjstva, temveč tudi podjetja, ki so največji porabniki energije v Sloveniji. Državni zbor je namreč prejšnji mesec sprejel nov zakon o varstvu okolja, ki uvaja možnost subvencioniranja največjih slovenskih industrijskih porabnikov energije, kot so papirnice in železarne. Gre za možnost “kritja posrednih stroškov nakupa emisijskih kuponov”, ki naj bi bila namenjena zaščiti domače industrije pred konkurenco iz držav z nižjimi okoljskimi standardi.
Srdjan Živulović/ Bobo
Denar za pomoč energetsko intenzivnim podjetjem naj bi črpali kar iz podnebnega sklada, kamor se stekajo prihodki od prodaje emisijskih kuponov (daleč največji plačnik je Teš). “Sprejetje sheme ocenjujemo kot nadaljevanje neustrezne in nevzdržne gospodarske politike Slovenije, ki spodbuja energetsko intenzivne dejavnosti in zavira neizbežno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva v nizkoogljično, krožno gospodarstvo z ničelnim onesnaževanjem,” nam je povedal Andrej Gnezda iz okoljske organizacije Umanotera.
Andrej Gnezda (Žiga Živulović jr. /BOBO)
Energetsko intenzivne panoge so, kot je opozoril Gnezda, že tako vrsto let deležne številnih olajšav, ki letno skupaj znašajo nekaj deset milijonov evrov in ne delujejo stimulativno ter izničujejo cenovni signal za prestrukturiranje. “Nova shema kritja posrednih stroškov bo, ob predpostavki cene emisijskega kupona 75/t CO2, ‘težka’ več kot 400 milijonov evrov v njenem celotnem obdobju do leta 2030, do teh sredstev pa bo upravičen ozek krog 12 podjetij. Namesto da bi politika vzpostavila spodbudno okolje za prehod industrije v nizkoogljično gospodarstvo, raje vsako leto deli desetine milijonov največjim porabnikom energije.”
