Vlada se namerava s sindikati ločeno pogajati o odpravi plačnih nesorazmerij in reformi plačnega sistema v javnem sektorju, ki naj bi uvedla plačne stebre. Sindikalisti se ob tem sprašujejo, kaj je smisel novega plačnega sistema, če bodo znotraj obstoječega določena plačna razmerja, s katerimi bodo vsi zadovoljni.
V petek zvečer je vlada sprejela izhodišča za pogajanja s sindikati javnega sektorja o reformi plačnega sistema. Predstavniki sindikatov se uradno še niso odzvali, v neuradnih pogovorih pa izražajo veliko začudenje. Kaj je tisto, kar v sindikalnih vrstah sproža vprašanja o vladnih namerah?
Se vladni nameri izključujeta?
Po naših informacijah si sindikati ne znajo pojasniti, zakaj bo vlada ločila pogajanja za odpravo plačnih nesorazmerij od pogajanj za oblikovanje novega plačnega sistema.
Vlada je v petek sklenila, da se bo s sindikati do 30. junija letos dogovorila o rešitvi za odpravo plačnih nesorazmerij. Nove plače, torej plače, ki naj bi pomenile ustrezna razmerja med poklici in delovnimi mesti v javnem sektorju, bodo javni uslužbenci prvič dobili januarja 2025, je odločila vlada.
Vzporedno pa namerava vlada s sindikati pripraviti nov zakon o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico. Zakon naj bi v parlament poslali julija letos, nato pa bi se nove plače uveljavile v treh fazah. Tisti, ki so v spodnji tretjini plačne lestvice, bi nove plače dobili s prvim januarjem 2025, ostali pa leto dni pozneje, razen funkcionarjev, ki bi morali čakati še eno leto, torej na januar 2027.
V sindikatih so zmedeni predvsem zato, ker se zdi, da se vladni nameri, ki imata skoraj enaki časovnici, izključujeta. Bosta sočasno potekala dva postopka za določitev novih višin plač, pri čemer naj bi eden od njih prinesel tudi novo sistemsko ureditev?
Po eni strani želi torej vlada odpraviti nesorazmerja oziroma določiti ustrezne plače znotraj obstoječega sistema, tako da bodo vsi javni uslužbenci zadovoljni, ko bodo primerjali svojo plačo z drugimi. Na primer univerzitetni profesorji z zdravniki, filharmoniki z gasilci in tako naprej. Obstoječi enotni plačni sistem namreč načelno temelji na tako imenovanih primerljivih delovnih mestih, torej na primerjavi med različnimi dejavnostmi znotraj javnega sektorja.
Sindikati se zaradi nesorazmerij glasno pritožujejo vse od novembra 2021, ko je prejšnja vlada precej zvišala plače nekaterim v zdravstvu. Aktualna vlada je nesorazmerja poskusila odpraviti samo v zdravstvu, kjer je s tem ustvarila še nekaj novih anomalij, ter v pravosodju, a je nato umaknila svoj predlog dviga mesečnih plač sodnikov in tožilcev za 600 evrov.
Po drugi strani pa namerava vlada popolnoma spremeniti plačni sistem, tako da primerjav med različnimi dejavnostmi javnega sektorja sploh ne bo več. Vlada je namreč ocenila, da je ravno primerljivost največji problem obstoječega sistema. Zaradi nje dvig plač v katerikoli dejavnosti avtomatično pomeni, da sindikati v drugih dejavnostih zahtevajo enake povišice, so pojasnjevali predstavniki vlade.
Predsednik vlade Robert Golob to imenuje “sistem pajkove mreže”. “Naredili bomo vse, da se sedanji sistem pajkove mreže dokončno odpravi,” je dejal, ko je koalicija v začetku februarja obravnavala plačno reformo.
Namesto “pajkove mreže” si bo vlada prizadevala oblikovati ločene plačne stebre, ki naj bi onemogočili primerjavo med različnimi dejavnostmi in bi pomenili konec enotnega plačnega sistema. Na teh pogajanjih bo vlada odprla tudi vprašanja o napredovanjih in variabilnem nagrajevanju, pogovarjala pa bi se tudi o dopustih, tako imenovani senioriteti ter zavarovanjih.
Popravek sedanjega sistema ali oblikovanje novega?
Ko je napovedal konec pajkove mreže, je Golob razkril, da bo vlada najprej odpravila nesorazmerja in se šele nato lotila plačne reforme. Vendar to takrat ni pritegnilo veliko pozornosti. Sindikati so imeli kmalu po tem več srečanj z vladnimi pogajalci, ki jih vodi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, in tam naj bi dobili drugačne informacije o vladnih namerah. Do petka so prepričani, da bodo vse težave, torej tudi nesorazmerja, reševali na enotnih pogajanjih o oblikovanju novega sistema.
Zdaj pa se v sindikatih neuradno sprašujejo, ali želi vlada popraviti zdajšnji sistem ali oblikovati novega. Bodo postavili plačna razmerja, s katerimi bodo vsi zadovoljni, hkrati pa uvedli nov sistem plačnih stebrov in z njim določili, da razmerja niso več pomembna?
Če bodo oblikovali ustrezna plačna razmerja v celotnem javnem sektorju, bodo sindikati v vsakem primeru ta razmerja videli kot izhodiščna razmerja, nam je neuradno pojasnil eden od sindikalistov. Vlada lahko pričakuje, da se bodo sindikati borili za ohranitev teh razmerij, tudi ko bo zaživel sistem plačnih stebrov, je dodal.
Ne nazadnje tudi sedanji sistem ne pomeni, da dvigu plač v eni dejavnosti avtomatično sledi dvig plač ostalih javnih uslužbencev. Vse dvige plač sindikati izborijo, sklicevanje na načelo primerljivosti pa je samo eden od argumentov, ki ga uporabljajo.
Poleg tega sindikate razburja vladni predlog, da se s prvim januarjem 2024 zamrzne nagrajevanje redne delovne uspešnosti. Tu se pojavljajo anomalije, saj se delovna uspešnost javnega uslužbenca ugotavlja z ocenami nadrejenih, ti pa skoraj vsem podeljujejo odlične ocene, je prejšnji mesec pojasnila ministrica Ajanović Hovnik.
Sindikati so takoj sporočili, da je to zanje nesprejemljivo, in kmalu so se pojavile informacije, da se je pripravljena vlada temu predlogu odpovedati. V zadnjih pogajalskih izhodiščih pa se je predlog spet pojavil.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje