Poslanke in poslanci naj bi v sredo odločali o dveh predlogih socialne zakonodaje, ki vsebujeta rešitve, usmerjene v romske družine. Po mnenju stroke predlagani ukrepi niso primerni.
Državni zbor bo v sredo ali četrtek – odvisno od tega, koliko časa bo trajala razprava – odločal o številnih zakonih. Predvideno je tudi glasovanje o dveh predlogih s socialnega področja, ki vsebujeta kontroverzne rešitve, usmerjene v romske družine. Če bodo poslanke in poslanci pri glasovanju disciplinirani, bo eden od teh dveh zakonov sprejet, drugi pa ne. Ker pa smo v času volilne kampanje, mnogi poslanci in poslanke na terenu prepričujejo volilke in volilce. Zato ne bi bilo presenetljivo, če jih bo med sejo državnega zbora veliko odsotnih.
Bi lahko opozicija zahtevala referendum?
Poleg tega bi bilo lahko glasovanje o teh dveh zakonih odloženo. Neuradno je namreč slišati, da Levica prepričuje ostale poslanske skupine levo sredinske opozicije, naj zanju zahtevajo posvetovalni referendum. Vložitev zahteve za posvetovalni referendum – zanjo sicer zadostuje že en poslanski podpis – bi odločanje o zakonskih predlogih vsaj prestavilo, morda celo na čas po volitvah in vzpostavitvi nove zasedbe državnega zbora.
Gre za predloga sprememb zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) in zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre). Oba je v parlamentarno proceduro vložila poslanska skupina NSi, pripravilo pa jih je ministrstvo za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj iz NSi.
Več dopusta za očete, a tudi kontroverzni predlogi
Predlog ZSDP prinaša veliko podaljšanje “porodniške” za očete, o čemer smo že obsežno poročali. Sodeč po stališčih poslanskih skupin bo ta zakon sprejet. Podpirajo ga namreč koalicijske stranke SDS, NSi, Konkretno ter opozicijski Desus. Socialni demokrati pa so napovedali, da bodo pri glasovanju vzdržani.
Vendar ta predlog vsebuje tudi spremembe pri izplačevanju socialnih transferjev, ki jim mnogi nasprotujejo. Zagovornik načela enakih možnosti Miha Lobnik je opozoril, da bi šlo lahko za diskriminacijo romskih otrok oziroma romskih družin. Omenil je možnost, da bi sprožil postopek, ki lahko privede do zahteve za oceno ustavnosti.
Enako opozorilo je Lobnik zapisal tudi v mnenju o predlogu ZSVarPre. Za tega je manj verjetno, da bi ga poslanke in poslanci izglasovali, saj mu nasprotujejo tudi v SD.
V predlogi so po mnenju kritikov sporne tri rešitve:
– začasno izplačilo otroškega dodatka v naravi in ne v denarju, če bi inšpektorat za šolstvo ugotovil, da je otrok neupravičeno manjkal pri osnovnošolskem pouku.
– začasno izplačilo denarne socialne pomoči v naravi in ne v denarju, če bi otrok prejemnika pomoči neupravičeno izostajal od pouka ali če bi imelo gospodinjstvo neplačane položnice.
– zmanjšanje otroškega dodatka za tretjino, če otrok po koncu osnovne šole ne bi nadaljeval šolanja na srednji šoli.
Socialni delavci že uporabljajo tudi strožje ukrepe
Centri za socialno delo (CSD) imajo že zdaj možnost, da socialne transferje izplačajo v naravi. Novost, ki bi jo prinesel predlog, je, da to ne bi bila več stvar strokovne presoje socialnih delavcev, ampak bi bil pod določenimi pogoji avtomatizem.
Pravzaprav imajo centri za socialno delo že zdaj možnost precej bolj strogih ukrepov. CSD Dolenjska in Bela krajina na primer včasih družini zamrzne izplačilo denarne socialne pomoči, dokler šoloobvezni otrok ne začne obiskovati pouka. “Pri določeni skupini prebivalstva smo ta ukrep že uporabljali in se je izkazal kot učinkovit,” pravi direktorica tega centra Irena Kralj.
Pri tem direktorica poudarja, da tak ukrep uporabijo zelo redko, čeprav je na njihovem območju izostajanje od osnovnošolskega pouka velik problem. Tam namreč živi veliko romskih družin, romski otroci pa so najpogosteje obravnavani v postopkih glede izostajanja od pouka. Natančnih podatkov nam Irena Kralj ni mogla poslati, saj jih ne zbirajo.
“Pri dosedanjem delu z družino je bil to vedno skrajni ukrep, torej smo ga uporabili takrat, ko drugi spodbujevalni ukrepi v okviru poglobljenega dela z družino niso več učinkovali,” je pojasnila po elektronski pošti.
Avtomatizmi prav za takšne družine niso primerni
Rešitve, kakršne so zdaj predlagane, torej ne bi dale centrom za socialno delo novih možnosti za reševanje težav otrok v problematičnih družinah. Pravzaprav bi jim možnosti omejili, saj bi se ukrep izplačevanja socialnih transferjev v določenih okoliščinah sprožil avtomatično, torej neodvisno od presoje socialnega delavca.
Avtomatizacija olajša delo, vendar morda v situacijah, kjer jo želi koalicija uvesti, po mnenju stroke ni primerna. “Uporaba avtomatizacije pri odločitvah, ki zadevajo družine z največ nakopičenimi problemi in so v najbolj ranljivih situacijah, ne more voditi v izboljšanje situacij teh družin,” pravijo na Inštitutu za socialno varstvo, ki že dolgo časa analitično spremlja učinke slovenske socialne zakonodaje. “Ravno pri teh družinah bi bilo potrebnega največ potrpežljivega in dalj časa trajajočega strokovnega dela, s spodbudami, ki nagrajujejo družbeno pričakovano ravnanje in ne kaznovanje, ki lahko posledično sproži še večji odmik od družbeno zaželenih ravnanj,” so pojasnili v mnenju, ki so ga napisali, ko je ministrstvo za delo v javno razpravo prvič poslalo predloge, kakršne je pozneje v parlamentarno proceduro poslala NSi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje