Očetom 45 dodatnih dni “obveznega” dopusta, sporne pa ideje o otroškem dodatku

Slovenija 31. Mar 202218:03 > 04. Apr 2022 17:16
Očetovski dopust
Foto: PROFIMEDIA

Poslanke in poslanci bodo prihodnji teden glasovali o predlogih sprememb socialne zakonodaje. Z njimi bi se med drugim skrajšal očetovski dopust iz 30 na 15 dni, vendar bi se povečalo število obveznih dni starševskega dopusta očetov na 60. Kaže, da bodo predlogi sprejeti, čeprav so mnoge zmotile rešitve, ki so namenjene predvsem romskim družinam.

Državni zbor je danes obravnaval več predlogov sprememb zakonov s področja sociale. O njih bodo poslanke in poslanci odločili naslednji teden. Kaže, da bosta zadostno podporo dobila dva predloga. Eden od njiju bi zvišal urno postavko upokojencev, ki delajo. Drugi, predlog zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP), pa je bolj obsežen. Podaljšal bi “obvezni” dopust, ki ga na podlagi rojstva otroka izkoristi oče, iz 30 na 75 dni. Vsebuje pa tudi sporne rešitve, namenjene večji vključenosti romskih otrok v šolanje. Zato je zagovornik načela enakosti že omenil možnost ustavne presoje.

Koalicija s pomočjo DeSUS in SD

Za predlog sprememb ZSDP, ki ga je v državni zbor poslala NSi, bodo glasovale koalicijske stranke ter opozicijski DeSUS. Te imajo sicer samo 41 glasov ali pet manj od večine. Vendar so opozicijski Socialni demokrati, ki imajo 13 poslank in poslancev, napovedali, da bodo vzdržani. Druge opozicijske stranke pravijo, da bodo njihovi poslanke in poslanci glasovali proti. Zmotile so jih rešitve, ki so usmerjene v družine, katerih otroci neupravičeno izostajajo iz osnovnošolskega pouka oziroma ne nadaljujejo šolanja na srednji šoli.

Poslanska skupina NSi je sicer 24. februarja v parlamentarno proceduro poslala štiri zakonske predloge s področja sociale, vendar sta bila samo dva obravnava danes, dva pa na obravnavo še čakata. Vse te štiri predloge je pripravilo ministrstvo za delo, ki ga vodi Janez Cigler Kralj iz NSi. Vendar jih iz neznanih predlogov vlada ni sprejela, zato so jih posvojili poslanci NSi. Na poti med vlado in državnim zborom, pa tudi v dosedanji parlamentarni obravnavni,  je sicer iz predlogov izpadlo več rešitev, ki so bile po mnenju strokovnjakov in sindikatov najbolj sporne. Ne pa vse.

Več dopusta za očete, še vedno eno leto za mame

Eden od zakonov NSi, ki so jih obravnavali danes, je predlog sprememb ZSDP. Ta bi med drugim skrajšal očetovski dopust iz 30 na 15 dni, a hkrati povečal število dni obveznega starševskega dopusta očetov iz 0 na 60. Sprememba ne bi veljala za nazaj, ampak samo za otroke, rojene po 1. februarju 2023.

Po sedanji zakonodaji očetu pripada 30 dni očetovskega dopusta in 130 dni starševskega dopusta. Vendar lahko zdaj oče ves svoj starševski dopust prenese na mamo otroka. To se v praksi večinoma tudi zgodi. Ker tudi mami po zakonu pripada 130 dni “njenega” starševskega dopusta, ima večina mam dejansko 260 dni starševskega dopusta. Skupaj s 105 dnevi materinskega dopusta imajo torej mame skupno 365 dni “porodniškega dopusta”.

Janez Vigler Kralj
Borut Živulović/BOBO

NSi pa predlaga, da bi se očetovski dopust skrajšal na 15 dni, starševski dopust vsakega od staršev pa bi se podaljšal na 160 dni. Hkrati bi določili, da lahko oče na mamo prenese samo 100 dni starševskega dopusta. Očetje bi tako izgubili 15 od 30 dni očetovskega dopusta, vendar bi na novo pridobili 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Za teh skupno 75 dni bi očetje dobivali nadomestilo plače, tako kot ga zdaj dobijo za sedanjih 30 dni očetovskega dopusta.

Če bi oče na mamo otroka prenesel 100 dni, kot bi omogočal predlog NSi, bi imela mama skupno 260 dni starševskega dopusta, tako kot je zdaj. V materinski dopust (105 dni) predlog NSi ne posega. Tako bi mame možnost za skupno obdržale možnost za največ 365 dni “porodniškega dopusta”.

Do otrokovega osmega leta

Zdaj, ko očetovski dopust znaša 30 dni, mora oče vsaj 15 dni očetovskega dopusta porabiti najpozneje po tem, ko se konča mamin starševski dopust. Torej v približno enem letu po otrokovem rojstvu. 15 dni pa lahko oče prenese in porabi, dokler otrok ne konča prvega razreda osnovne šole.

Po novem bi moral oče celoten očetovski dopust (torej 15 dni) porabiti v treh mesecih po rojstvu otroka. Pri porabi 60 dni starševskega dopusta pa bil svobodnejši. Lahko bi ga na primer porabil v času, ko je mama otroka na materinskem oziroma starševskem dopustu. Možno bi bilo torej tudi, da bi vseh 75 dni porabil takoj po rojstvu otroka.

Lahko pa bi 60 dni starševskega dopusta prenesel in jih porabil do dopolnjenega otrokovega osmega leta starosti. Porabil bi jih lahko v strnjenem nizu ali po delih, vendar ne več kot štirih. Vsak od teh delov mora biti daljši od 7 dni, razen če mu je ostalo manj kot 7 dni starševskega dopusta.

V NSi ocenjujejo, da bi uvedba 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete povečalo javne izdatke v prihodnjem letu za 5,25 milijona evrov, v letu 2024 pa za 7,88 milijona evrov.

Prenos evropske direktive

Tej rešitvi na današnji razpravi ni nihče nasprotoval, čeprav so nekateri opozorili, da bi morala biti bolje obrazložena. Razlog zanjo je sicer v tem, da evropska direktiva zahteva, da ima vsak od staršev 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta. Podaljševanje očetovega dopusta na račun maminega, pa politično ni sprejemljivo. Ministrstvo za delo je to poskušalo leta 2013, sledila pa je burna javna razprava.  Na koncu vlada, ki jo je takrat vodila Alenka Bratušek, tega predloga ni sprejela.

Kontroverzne rešitve

Stranke, ki so danes napovedale glasovanje proti, so v predlogu ZSDP zmotile druge rešitve in ne tiste, povezane s starševskim dopustom. Če bo zakon sprejet, se bo namreč posegla v otroški dodatek družin, katerih otroci neupravičeno manjkajo v osnovni šoli, ter družin, katerih otroci po osnovni šoli ne nadaljujejo šolanja na srednji šoli.

Če bi inšpektorat za šolstvo ugotovil, da je otrok neupravičeno manjkal pri osnovnošolskem pouku, bi se otroški dodatek njegovi družini avtomatično izplačal v naravi in ne v denarju. Možnost za izplačilo v naravi imajo centri za socialno delo že zdaj, vendar to zdaj ni avtomatizem, ampak strokovna odločitev socialnih delavcev.

Romsko naselje
Bor Slana/Bobo

Za tiste družine, v katerih otrok ne bi nadaljeval šolanja na srednji šoli, pa bi bila sprememba drugačna. V teh primerih bi se družinam znesek otroškega dodatka, ki ga prejemajo za tega otroka, zmanjšal za tretjino.

Podobna je ena od rešitev v predlogu sprememb zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre). Tudi tega je v državni zbor vložila NSi in tudi tega so poslanke in poslanci obravnavali danes. Vendar ta na glasovanju prihodnji teden najverjetneje ne bo dobil zadostne podpore. Zanj so namreč tudi Socialni demokrati napovedali, da bodo glasovali proti.

ZSVarPre vsebuje določbo, po kateri bi v nekaterih primerih se v naravi avtomatično izplačevala denarna socialna pomoč. To bi se zgodilo, če bi otrok prejemnika pomoči neupravičeno izostajal od pouka ali če bi imelo gospodinjstvo neplačane položnice.

Sledi postopek zagovornika načela enakosti?

V koaliciji in DeSUS so prepričani, da bi te spremembe spodbudile družine, da zagotovijo otrokovo udeležbo pri pouku oziroma šolanju. Nasprotniki pa trdijo, da bi bilo treba takšne primere naslavljati z ugotavljanjem vzrokov za otrokovo neudeležbo pri pouku ter s spodbujevalnimi in ne kaznovalnimi ukrepi.

Takšno je tudi mnenje zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika. V njegovem uradu so opozorili, da bi lahko sprožili postopek ocene diskriminatornosti predpisa, kar bi lahko vodilo zahteve za ustavno presojo. V večini prekrškovnih postopkov o neopravičenem neobiskovanju pouka gre namreč za romske učence. Razlog za njihove izostanke pa ni (samo) premajhna podpora družine, ampak je dejavnikov več: slaba infrastruktura v romskih naseljih, pomanjkanje opreme, oddaljenost od šol, pomanjkanje javnega prevoza ter druge težave.

Jožek Horvat Muc
BOBO

Predsednik Zveze Romov Jožek Horvat – Muc opozarja, da predlogi NSi morda ne bodo spodbudili obiskovanja pouka. “Lahko se zgodi, da bodo družine sankcionirane, otroci pa še vedno ne bodo hodili v šolo,” pravi. Podaril je, da so v okviru delovne skupine za obravnavo romske problematike podali več predlogov za mehkejše, spodbujevalne ukrepe, vendar ti niso uresničeni.

SNS: Osnovna šola naj bo pogoj za vozniški izpit

Zanimivo je, da predlogu NSi nasprotuje tudi stranka SNS, ki je znana po zelo ostrem, celo nestrpnem stališču do Romov. V SNS so nam pojasnili, da imajo drugačne rešitve, vendar jih NSi ni hotela vključiti v zakonski predlog. “Aktualen predlog je nepremišljen in diskriminatoren in bo neučinkovit,” pravijo v SNS. Prepričani so namreč, da bo izplačevanje socialnih transferjev v naravi pripeljalo samo do črnega trga z boni, ki naj bi jih prejemniki dobili namesto denarja. Sami so želeli, da se problematika izostajanja od pouka rešuje tako, da končana osnovna šola postane pogoj za pridobitev vozniškega izpita.

Višja urna postavka za delo upokojencev

Poslanci so na današnji izredni seji obravnavali tudi predlog za izenačenje urne postavke za delo upokojencev in študentov. Upokojenci, ki opravljajo občasno oziroma začasno delo, zdaj prejemajo 4,2 evra neto na uro, študenti pa 5,21 evra. Levica, ki je zakonodajno spremembo vložila v parlament, je predlagala, da se urna postavka upokojencev s študentsko izenači v neto znesku. Koalicija pa vztraja, da mora biti izenačitev v bruto znesku, saj bi bili sicer upokojenci za delodajalce dražji od študentov in zato manj privlačni. Če bo obveljala koalicijska rešitev, se bo urna postavka upokojencev zvišala na 4,49 evrov neto. Glasovanje bo prihodnji teden.