Na Hrvaškem so samo v prvih dveh mescih in pol letošnjega leta zabeležili več kot 6.000 primerov oslovskega kašlja. Širjenje bolezni, ki je za majhne otroke lahko tudi smrtna, prenašajo pa jo lahko tudi odrasli, pripisujejo majhni precepljenosti in pandemiji covida.
Komaj smo se rešili enega kašlja, se je že pojavil drugi, piše portal Politico.
V Evropi namreč že dlje časa narašča število primerov oslovskega kašlja. Trenutno žarišče pa je po pisanju portala Hrvaška, kjer so samo v prvih dveh mesecih in pol letošnjega leta zabeležili 6.261 primerov.
Infekcija iz minulih časov, sestavni del romanov britanskega pisatelja Charlesa Dickensa, je “zadnja bolezen iz viktorijanskih časov, ki se je vrnila na Zahod”, po ošpicah, sifilisu, putiki, gobavosti in malariji.
Na Češkem je število primerov največje v zadnjih 60 letih, od tam poročajo tudi o pomanjkanju cepiva, so sporočili iz Evropskega centra za preventivo in nadzor nad boleznimi (ECDC). Do naglega naraščanja primerov je v zadnjih mesecih prišlo tudi na Danskem, v Belgiji, Španiji in Veliki Britaniji. Po besedah Paula Hunterja, profesorja medicine na britanski univerzi Vzhodna Anglija, je država na dobri poti, da število okužb preseže vse letne vrednosti iz zadnjih 30 let.
Tudi pri nas beležimo povečanje števila primerov. Samo v dveh mesecih in pol (od začetka leta do 13. marca) je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) prejel 381 prijav primerov oslovskega kašlja, kar je trikrat več kot v vsem lanskem letu skupaj.
Rast okužb tudi zaradi nizke precepljenosti
Del razloga za širjenje okužbe je upad stopnje cepljenja, menijo avtorji poročila o širjenju oslovskega kašlja v Veliki Britaniji in Evropi, objavljenem v britanski medicinski reviji British Medical Journal.
V večini evropskih držav dojenčki dobijo prva dva odmerka kombiniranega cepiva proti oslovskemu kašlju, davici in tetanusu med drugim in dvanajstim mesecem, naslednji odmerek do drugega leta starosti, zadnji odmerek pa med tretjim in sedmim letom.
V Sloveniji je sistem malce drugačen. Pri nas po podatkih NIJZ otroci, rojeni po oktobru 2019, prejmejo 1. odmerek pri treh mesecih, drugi pri petih mesecih, tretjega pa med 11. in 18. mesecem. Obnovitveni odmerek dobijo še v drugem razredu in med 16. in 18. letom. Običajno se cepljenje izvaja v kombinaciji s cepivi zoper oslovski kašelj, davico in tetanusom. Prvi trije odmerki pri nas vsebujejo še cepivo zoper otroško paralizo, hepatitis B in hemufilus influence B (HiB).
Tudi pri nas je precepljenost dojenčkov upadla. Delež cepljenih s tretjim odmerkom se je od leta 2013 gibal med 93 in 95 odstotki, v letu 2021 pa je padel na zgolj 86,4 odstotka.
Za preprečevanje oslovskega kašlja zdravniki priporočajo ne le cepljenja dojenčkov, pač pa tudi cepljenje nosečnic, ki tako ustvarijo protitelesa, in ta ščitijo otroka, pa tudi poživitveni odmerek cepiva za tiste, ki kot odrasli še niso bili cepljeni, še posebej, če so v pogostem stiku z dojenčki ali majhnimi otroki.
Oslovski kašelj najbolj ogroža dojenčke in majhne otroke. Do sredine marca je bilo hospitaliziranih 11 otrok in en odrasel. “Bolnišnično oskrbo potrebujejo predvsem otroci, mlajši od enega leta, ki niso cepljeni, najpogosteje pa otroci, mlajši od 6 mesecev,” je dejala dr. Mojca Rožič, pediatrinja na otroških oddelkih infekcijske klinike.
Hospitalizirani otroci po besedah strokovnega direktorja pediatrične klinike UKC, Marka Pokorna, predstavljajo le vrh ledene gore. BOlezen lahko prenašajo tudi odrasli. Povzročitelj oslovskega kašlja verjetno zelo intenzivno kroži med prebivalstvom, zato je na mestu opozorilo, da je treba na oslovski kašelj pomisliti pri vsaki osebi, ki 14 dni ali več kašlja “v napadih”, še posebej, če tak napad kašlja izzove bruhanje.
Oslovski kašelj – “dolga roka” pandemije covida?
Evropska agencija za bolezni meni, da je za rast okužb z oslovskim kašljem lahko kriva tudi pandemija covida.
Takrat so ljudje manj krožili, kar pomeni manjšo prekuženost, hkrati pa se v tistem času zaradi omejitev in drugih razlogov proti različnim boleznim (tudi oslovskemu kašlju) ni cepilo dovolj ljudi, menijo v agenciji, kjer so to omenili v marčevskem poročilu.
Poleg tega je pandemija negativno vplivala na stopnjo cepljenja zaradi dezinformacij, ki so jih širili lobiji nasprotnikov cepljenja. Ni pa oslovski kašelj edina bolezen, katere rast lahko pripišemo padcu ravni cepljenja. Michael Head, višji raziskovalec na področju globalnega zdravja na Univerzi v Southamptonu, je nizki precepljenosti po pandemiji pripisal tudi izbruh ošpic v Evropi, piše Politico.
Več o oslovskem kašlju lahko preberete tudi v naših člankih:
Mati dojenčice, ki je prebolela oslovski kašelj: “Pomodrela je in nehala dihati”
Oslovski kašelj: cepljenje nosečnic bi zaščitilo tudi otroke
Kakšni so simptomi oslovskega kašlja?
Oslovski kašelj: cepljen sem bil v otroštvu. Ali potrebujem poživitveni odmerek?
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje