Mlada zdravnica o kaosu v ambulanti: Tega ne morem nositi na svojih ramenih

Slovenija 03. Dec 202211:05 41 komentarjev
mlada zdravnica utrujena
Profimedia (slika je simbolična)

Po le dveh tednih uvajanja, ko so praktično vse specialistke v zdravstvenem domu dale odpoved ali odšle na bolniško, je bila mlada sobna zdravnica vržena v ambulanto družinske medicine, kjer vladajo kaotične razmere. Njeno pismo so objavili Mladi zdravniki. Opozarjajo, da so ideje o reševanju primarnega zdravstva s prisilnim delom najmlajših zdravnikov v ambulantah družinske medicine, ki so se v zadnjih dneh pojavile v javnosti, nevarne in nesprejemljive tako za paciente kot tudi za mlade zdravnike.

“Sem sobna zdravnica. Nekdo, ki je pravkar opravil strokovni izpit in se zaposlil v zdravstvenem domu, da ugotovi, v katero specializacijo naj se usmeri. Ne želim se osebno izpostavljati, a čutim, da bi svojo izkušnjo rada delila,” je v pismu, ki so ga objavili Mladi zdravniki Slovenije, zapisala zdravnica.

“Ko sem prišla v službo, so me pričakali izpraznjeni obrazi medicinskih sester in bila sem porinjena v ambulanto zdravnice, ki je pravkar prenehala delati v zdravstvenem domu. Naj pregledam njene e-maile ter rešim, kar se rešiti da,” zapiše.

“OK, bomo že. V službi smo bile od ‘belega’ kadra jaz – sobna zdravnica, specializantka, ki je čisto na začetku, in ena specialistka. Torej le ena, ki lahko uradno dela povsem samostojno in ki je dovolj kompetentna za sprejemanje odločitev družinskega zdravnika. Delale smo program za precej več ambulant, kot je prstov na roki. V obravnavi je bilo ta dan več kot 200 oseb. Ljudje so nenaročeni prihajali v zdravstveni dom, tolkli po vratih ambulant, izvajali nad nami verbalno in psihično nasilje,” opisuje kaotično stanje. “Ne obsojam jih. Ker jih razumem. Ker bi jaz iz nemoči najbrž ravnala enako. Naveličani so. Žal jih večina ne zmore razumeti, da smo naveličani tudi tisti, ki smo na drugi strani in ki delamo, ne le vse, kar je v naših močeh, ampak veliko preko naših moči. In iskreno, res se bojim, da bo prihajalo do vse več napak iz naše strani.”

Mlada zdravnica poudarja, da se boji, da bo kaj spregledala, saj ima za sabo le slab mesec uvajanja v delo, od nje pa pričakujejo, da bo znala enako kot nekdo, ki je zaključil specializacijo iz družinske medicine. “In to ekspresno hitro. Ni odgovor, da imam na voljo specialista. Ker ga nimam. Tudi če je fizično tam, sam ne zmore pregledati 200 ljudi, biti hkrati na treh deloviščih in istočasno obravnavati štirih bolnikov: enega pred sabo, enega po e-mailu, enega s specializantom in enega od sobnega zdravnika. Aja, pa še tistega, ki je poklical na telefon – torej pet. Specialistka danes ni imela pavze za malico in stranišče v 9-urnem delovniku. S specializantko sva se po petih urah dela srečali na ‘malici’, prežvekovali kruh in skuhali kavo (da zdrživa do konca) ter ob tem druga drugi pojamrali, kako še nisva utegnili niti na stranišče in kako naju je strah, kako se bo končal ta delovni dan. Ali bo kaptopril znižal tlak. Ali bo najin mehur zdržal do konca.”

“Jaz, iskreno, ne morem nositi tega na ramenih, kar sem nosila danes. In verjamem, da nisem edina. Ne moremo sobni zdravniki in specializanti reševati zdravstvenih domov,” zapiše o svojih občutkih.

Več o razmerah v zdravstvenem domu lahko preberete v članku Družinski zdravniki nočejo delati v Zdravstvenem domu Ljubljana: “Ne zmorem več” Razmere v ambulantah družinske medicine v Zdravstvenem domu Ljubljana mnogi opisujejo kot padanje domin. Zdravniki odhajajo zaradi preobremenjenosti, tisti, ki ostajajo, pa so zaradi odhodov kolegov še bolj obremenjeni.

Družinska medicina kot potopljena ladja

Mlada zdravnica še opozarja, da nobeden od ukrepov sam zase ne bo dovolj, ampak so potrebni vsi in to hkrati ter takoj. “Ne bo dovolj, da povečamo zdravstvenim delavcem plače (danes sem na blagajni v Hoferju ugotovila, da je moja plača v rangu njihovih zaposlenih ter da je edina nepremičnina, ki si jo bom do 50. leta lahko privoščila, prostor na pokopališču),” piše zdravnica, in našteva “ne bo dovolj reorganizacija specializacije družinske medicine tako, da lahko čim hitreje dobimo čim več dovolj usposobljenih zdravnikov”.

“Ne bo dovolj uvajanje fleksibilnih oblik dela TUDI v zdravstvo (ker 8 ur na dan s takim tempom, kot je bil danes, ni vzdržnih, poleg tega je vrednotenje količine dela v moji današnji eni uri imelo izkoristek najmanj štirih ur marsikaterega delavca v kateremkoli sektorju – pa ne pretiravam). Pri čemer je plačilo moje ure 6 evrov neto.”

Dodaja, da “niti morala niti etika niti denar niti nobena prisega ne bodo posamično rešile stanja, v katerem smo”. “Žal mi je, da je tako. Da je družinska medicina v mojih očeh postala potopljena ladja. Čas je, da kapitani obrnejo krmilo v pravo smer. Da zapiha tudi pravi veter. In da bodo posadke, ki prihajajo, doživele tak sprejem, da bodo želele ostati. Jaz nimam več moči, da piham veter in čakam na kapitana, res. Potrebno je veliko sistemskih rešitev in sredstev. Veliko empatije in predvsem posluha s strani nadrejenih, sodelavcev in pacientov. Za vse nas, ki pobiramo šive iz pacientov, mirimo paciente po telefonu in iz e-mailov razbiramo, kakšen izpuščaj nam opisuje oseba, ki govori napol slovensko. Medicina je plemenit poklic. Prosim, ne dovolite, da postane nasprotno,” zaključuje.

Minister: “Zavedam se, kako globoko je naš zdravstveni sistem zabredel”

Prejšnji teden so sicer zaznamovali spori med zdravniškim sindikatom Fides in ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom. Pogajalski strani sta se v torek razšli brez dogovora. Zdravniški sindikat je v četrtek svojim članom poslal anketo, s katero želi ugotoviti, kakšne nadaljnje aktivnosti članstvo pričakuje od vodstva glede na vladno ponudbo.

Minister je kolegom zdravnikom v pismu napisal, da se zaveda, “kako globoko je naš zdravstveni sistem zabredel in da se mu brez celostne prevetritve ne piše nič dobrega. To je tudi glavni razlog, da sem se z ekipo podal na to pot, saj si želimo ustvariti sistem z jasnimi pravili igre, v katerem si bomo nekoč želeli delati in nas bo tako osebnostno kot poklicno izpolnjeval.”

Kolikšno zvišanje je vlada ponudila zdravnikom, poglejte v tem dokumentu.

Po predlogu vlade, ki ga je Bešič Loredan predstavil v pismu, bi zdravnikom na začetku poklicne poti plače zvišali za 20 odstotkov, in sicer za osem odstotkov s 1. januarjem 2023 in za preostali odstotek s 1. aprilom 2023. Delovna mesta zdravnika brez specializacije oz. zdravnika po opravljenem sekundariatu, ki so trenutno uvrščeni v začetni 35., 37., 38. in 40. plačni razred, bi se po vladnem predlogu uvrstila v nova delovna mesta zdravnika brez specializacije z osnovno licenco, katerih začetni plačni razred bi bil po 1. aprilu 2023 za šest plačnih razredov višji.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje