Direktorji zdravstvenih ustanov na sekundarni in terciarni ravni so na sestanku z ministrstvom za zdravje danes potrdili, da neprekinjeno zdravstveno varstvo po umiku soglasij zdravnikov za nadurno delo ne bo ogroženo. Kljub temu bodo odpadle nekatere nenujne zdravstvene storitve. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar je po srečanju poudaril, da se državljanom ni treba bati za stanje po 1. marcu. V primeru nadaljnjih zaostritev pa bo potrebna racionalizacija, je napovedal.
Sestanka se je uvodoma udeležila tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki pa je nato odšla na sejo vlade. Kot je pred začetkom seje povedala medijem, je namen sestanka pogovor o pripravljenosti na 1. marec, ko se bodo po napovedih uveljavili umiki soglasij zdravnikov za nadurno delo.
“Od vsakega direktorja želimo izvedeti, kakšen je njegov akcijski načrt, da lahko tudi mi ustrezno planiramo nadaljnje ukrepe v zvezi z reorganizacijo,” je poudarila. Želijo se namreč pripravili in zagotoviti zdravstveno varstvo za paciente, je dodala.
Direktorica Splošne bolnišnice (SB) Novo mesto Milena Kramar Zupan je pred sestankom medijem pojasnila, da so v novomeški bolnišnici pripravili razporede za izmensko delo po uveljavitvi umikov zdravniških soglasij. Trenutno zaradi stavke opravijo za okoli 15 odstotkov manj storitev. Ob umikih soglasij pa ocenjuje, da bodo opravili še za približno 20 odstotkov manj nenujnih operativnih posegov in ambulantnih pregledov. Največje težave bodo imeli na področju radiologije.
Tistim zdravnikom, ki so vložili preklice soglasij za nadurno delo, bodo v novomeški bolnišnici v ponedeljek preklicali soglasja za delo pri drugih izvajalcih, je napovedala. Je pa medtem pet zdravnikov preklicalo umik soglasja za nadurno delo. Kramar Zupan meni, da ravno zaradi napovedi umika dovoljenj za delo drugje. Glede zdravniške stavke pa je povedala, da bi se morali plače urediti v celotnem zdravstvu, saj da jih sicer popravljajo le ob stavkah ali v primeru izrednih razmer.
Tudi v Celju bodo morali zmanjšati operativni program
Tudi v celjski bolnišnici bodo od marca, ko v veljavo stopijo umiki soglasij za nadurno delo, po besedah direktorja Dragana Kovačića morali zmanjšati operativni program in elektivne ambulante, kjer se bodo izpadi “kazali v desetinah odstotkov”. Pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva pa posebnih težav v marcu ne pričakujejo. “Pomirjam ljudi – tisti z urgentnimi stanji, obolenji in zaščitene skupine bodo ustrezno obravnavani,” je zagotovil.
Po njegovih besedah na sestanku tudi iz drugih bolnišnic niso poročali, da pričakujejo motnje pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva, kar daje pogajalskim skupinam še nekaj časa, da najdejo do rešitve. Preklici soglasij zdravnikom za delo drugje pa se Kovačiću zdijo nepotrebni. Nasploh meni, da bi bilo treba odločitev o umikih soglasij za delo drugje sprejeti na ravni države.
Tudi v izolski bolnišnici se pripravljajo na reorganizacijo dela z marcem, je povedal strokovni direktor SB Izola Tomaž Gantar. Izpad zdravstvenih storitev bo različen, na nekaterih področjih pa lahko znaša tudi do 20 ali 30 odstotkov. Večje težave bi lahko beležili na pediatriji, delno pa tudi na ginekologiji, je pojasnil. “Pričakovati enak obseg dela ob manjšem številu opravljenih ur se ne izide,” je opozoril. Za oskrbo urgentnih stanj ga ne skrbi, ga pa skrbi, da bi se nakopičilo veliko število neopravljenih obravnav.
“Ne znam predstavljati organizacije dela”
Direktor ZD Maribor Jernej Završnik pa je ob sestanku vodstev zdravstvenih domov s predstavniki ministrstva za zdravje medijem povedal, da bodo imeli zaradi umikov soglasij zdravnikov velike izzive pri organizaciji dela. V mariborskem zdravstvenem domu je soglasja umaknilo 34 zdravnikov, ki v veljavo stopijo 2. marca, a sta dve zdravici naknadno preklicali umik. Tako je umike soglasij vložilo 15 odstotkov vseh zdravnikov, med njimi pa so večinoma družinski zdravniki.
“Odkrito povedano si niti ne znam predstavljati organizacije dela, v kolikor bi to stopilo v veljavo,” je povedal Završnik. V tem primeru bi okrepili dežurno ambulanto, a si takšnega scenarija ne želi. Upa, da bosta strani v pogajanjih našli soglasje
Manj težav zaradi umikov soglasij pa bo v ZD Ljubljana, saj je tam po besedah direktorice Antonije Poplas Susič umik soglasja za nadurno delo vložilo 1,4 odstotka zdravnikov in zobozdravnikov. Skrbi pa jo, ker je več kot polovica zdravnikov na primarnem nivoju starejših od 55 let. “Kar pomeni, da dolgoročno ne moremo zagotavljati oskrbe bolnikov na način, kot bi si na nek način želeli vsi izvajalci in bolniki,” je pojasnila.
V zdravstveni sistem namreč vstopa malo specializantov družinske medicine. Iz tujine pa v tem trenutku v ZD Ljubljana pričakujejo 25 zdravnikov, a so procesi dolgi, je opozorila. Zato pripravljajo strateški načrt o zagotavljanju zdravstvene oskrbe čez nekaj let. Želi si, da se stavka čim prej konča in da se uredijo razmere v zdravstvu.
Direktor ZD Črnomelj Andrej Matkovič pa je povedal, da tamkajšnji zdravniki stavko sicer podpirajo, a ne stavkajo. Menijo namreč, da jih bo “vse počakalo, če sedaj ne opravijo svojih nalog”. Tako tudi soglasja za nadurno delo ni preklical noben zdravnik.
Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom. Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki sodeč po izjavah predstavnikov obeh strani niso prinesle napredka, je glavni stavkovni odbor Fidesa na seji 30. januarja soglasno sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo. Soglasja v veljavo večinoma stopijo z začetkom marca.
Pintar miri: Državljanom se ni treba bati za stanje po 1. marcu
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar je po srečanju z vodstvi zdravstvenih ustanov v izjavi za medije poudaril, da se državljanom ni treba bati za stanje po 1. marcu. Bolnišnice imajo po njegovih besedah izdelane načrte za zagotavljanje zdravstvenega varstva po 1. marcu. Kjer bodo težave izrazitejše, pa bodo z vodstvi sklicali posebne sestanke in skušali iskati rešitve, je bilo razumeti državnega sekretarja.
Če pa v prihodnje z obstoječimi kadri ne bi mogli vzdrževati javne zdravstvene mreže, bodo morali sprejeti ukrepe za racionalizacijo, je pojasnil. Teh ukrepov še niso pripravili, bi pa to na primer lahko pomenilo združevanje bolnišničnih oddelkov. Ob tem bi prišlo tudi do premeščanja zdravnikov. Tako bi bili zdravniki morda prisiljeni opravljati delo na drugi lokaciji, tudi v drugi zdravstveni ustanovi, je dejal.
“Lahko bi to bila tudi hitrejša racionalizacija mreže nujne medicinske pomoči na primarni ravni,” je še povedal glede možnosti racionalizacije. Na vprašanje, ali niso na ministrstvu zagotavljali, da se mreža nujne medicinske pomoči v letošnjem letu ne bo krčila, pač pa krepila, je odgovoril, da to za zdaj drži. Če bi se razmere glede kadrov v prihodnosti bistveno spremenile, pa bi morali odločitve temu prilagajati.
Soglasja za nadurno delo je po besedah Pintarja v bolnišnicah sicer skupaj umaknilo okoli 30 odstotkov zdravnikov, v zdravstvenih domovih pa okoli 20 odstotkov.
Ob tem bodo nekatera vodstva zdravstvenih zavodov zdravnikom po napovedih umaknila soglasja za delo v drugih ustanovah. Na vprašanje, ali bo odločitev morda sprejeta na nivoju države, je Pintar odgovoril, da ne, saj gre za odločitev posameznih direktorjev. V prihodnosti pa bodo direktorji s spremembo sistema vodenja najverjetneje dobili še več takšnih pristojnosti, je napovedal.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje