Poslanci so brez glasu proti sprejeli dopolnitev zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema. Ta za potrošnike prinaša večjo dostopnost do posojil.
Poslanci so sprejeli novelo zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema, ki potrošnikom prinaša večjo dostopnost do posojil. Banka Slovenije bo lahko namreč makrobonitetne ukrepe na področju omejevanja kreditiranja prebivalstva določala tako, da nanje vsakokratna sprememba minimalne plače ne bo več vplivala.
Novelo zakona, ki jo je državni zbor sprejel s 77 glasovi za in nobenim proti, je v postopek po skrajšanem postopku predlagala vlada. Po objavi v uradnem listu, predvidoma v aprilu, bodo spremembe začele tudi veljati.
Zakaj je bila trenutna ureditev problematična?
Trenutna ureditev, ki je pri dostopu do posojil upoštevala minimalno plačo, je bila problematična. Spomnimo, Banka Slovenije je leta 2019 sprejela sklep omejitve kreditiranja potrošnikov, po katerem mora posamezniku po plačilu mesečnega obroka kredita ostati še znesek v višini najmanj 76 odstotkov minimalne plače.
Kreditna sposobnost prebivalstva je tako odvisna od višine minimalne plače, ki se po veljavni zakonodaji enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin.
Po januarskem zvišanju mora tako posamezniku po plačilu mesečnih obrokov kredita na bančnem računu ostati najmanj 914,55 evra, še več mora ostati tistim, ki preživljajo vzdrževanega družinskega člana, denimo otroka. V tem primeru se za vsakega vzdrževanega družinskega člana prišteje 248,92 evra.
Osnovni znesek, ki je moral posamezniku ostati po plačilu vseh kreditov, je še pred zadnjo spremembo minimalne plače znašal slabih sto evrov manj oziroma 816,57 evra. Zaradi veljavnih ukrepov slovenske centralne banke se torej dostopnost do kreditov z vsakokratnim zvišanjem minimalne plače dodatno zmanjšuje.
Po večletnem negodovanju sprememba
Komercialne banke so že vse od uveljavitve omenjenih ukrepov opozarjale pred razraščanjem kreditne nesposobnosti prebivalstva, Banko Slovenije pa je k preučitvi možnosti spremembe makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva januarja pozvalo tudi ministrstvo za delo. Medtem ko so se zavzeli, da dvig minimalne plače ne bi več negativno vplival na kreditno sposobnost posameznikov in gospodinjstev, so se vprašali o ustreznosti uporabe vhodnega podatka minimalne plače pri določanju kreditne sposobnosti prebivalstva.
Nova zakonodaja, ki so jo poslanci sprejeli danes, pa v praksi pomeni, da Banka Slovenije pri določitvi zneska, ki mora posamezniku ostati po plačilu obroka kreditov, ne bo več odvisna od višine minimalne plače, saj ne bo omejena na zakon o izvršbi in zavarovanju. Tega so do zdaj uporabljali, ker je med drugim urejal vprašanje nujnih življenjskih stroškov. Slovenska centralna banka in finančno ministrstvo sta kot namen zakona o izvršbi in zavarovanju sicer izpostavila zaščito potrošnikov pred prekomerno izvršbo, so se pa zavedali, da je zakon privedel tudi do nižje kreditne sposobnosti prebivalstva.
“Za zaščito kreditojemalcev pred prekomernim kreditiranjem je bila nujna določitev zneska, ki naj bi po plačilu kredita mesečno ostal kreditojemalcu za kritje nujnih življenjskih stroškov. Ker je v obstoječi zakonodaji vprašanje nujnih življenjskih stroškov že urejeno v zakonu o izvršbi in zavarovanju, je Banka Slovenije za ta namen uporabila določila omenjenega zakona. V njih je državni zbor za določitev nujnih življenjskih stroškov uporabil minimalno plačo in v izhodišču kot nujne življenjske stroške določil 76 odstotkov bruto minimalne plače,” so dozdajšnjo ureditev komentirali na ministrstvu za finance.
Kako bodo po novem določili, kdo je upravičen do kredita?
Odbor za finančno stabilnost, ki je v Sloveniji pristojen za oblikovanje makrobonitetne politike, bo to zdaj oblikoval na podlagi lastnih analiz, znesek, ki mora posamezniku ostati po plačilu vseh obrokov kredita, pa bo po novem lahko določal tudi na podlagi ocene nujnih življenjskih stroškov.
V zakonu lahko preberemo tudi, da odbor sestavlja osem članov oziroma članic, med katerimi so: guverner Banke Slovenije in viceguverner, pristojen za nadzor bančnega poslovanja, direktorica Agencije za trg vrednostnih papirjev in njen namestnik, direktor Agencije za zavarovalni nadzor in njegov namestnik ter dva predstavnika ministrstva za finance.
Redne seje odbora praviloma potekajo štirikrat na leto, na katerih lahko določajo naloge, pristojnosti, nadzorne ukrepe in instrumente ter delovanje nadzornih organov na področju makrobonitetnega nadzora.
“Zakon ne posega v položaj kreditojemalca”
Z novelo se zgolj odpravlja nejasnosti glede vezanosti Banke Slovenije na določbe predpisov s področja izvršbe in zavarovanja, je poslancem povedala Nikolina Prah z ministrstva za finance. Ne posega se torej v položaj kreditojemalca v primeru izvršbe zaradi neplačevanja kreditnih obveznosti, pač pa tu še naprej veljajo obstoječe omejitve.
Poudarila je še, da se prav tako ne posega v pristojnosti Banke Slovenije. Ta bo še naprej sprejemala takšne makrobonitetne ukrepe, za katere bo ocenila, da so najprimernejši za slovenski bančni sistem, zadolženost prebivalstva in širšo finančno stabilnost, je povedala.
V razpravi so predstavniki vseh poslanskih skupin soglašali z namero, da bodo posojila za prebivalce bolj dostopna. “Upamo, da bo bančni regulator ravnal razumno in tudi ljudem z nižjimi dohodki pravično presodil njihovo kreditno sposobnost,” je dejal Soniboj Knežak iz stranke SD.
“Zakon je dobronameren,” je menil Jernej Vrtovec, poslanec NSi. Spomnil je, da predvsem mladi v sedanji ureditvi, ki velja od leta 2019, nimajo možnosti za najem posojila za nakup stanovanja, zato so prisiljeni v najem, za kar pa lahko mesečno plačujejo več, kot bi znašal obrok posojila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje