Predlog vladne novele o digitalni vključenosti, ki med drugim odloča tudi o razdelitvi 13.000 računalnikov, bo v državnem zboru obravnavan po rednem in ne skrajšanem postopku. K izidu glasovanja je pripomogla tudi odločitev koalicijske SD, ki je priglasila poslancem SDS in NSi. Vodja poslanske skupine Jani Prednik je utemeljil, da si sprejetja po skrajšanem postopku ne želijo, ker ministrici Stojmenovi Duh ne zaupajo več.
Poslanci v državnem zboru so odločili, da bo predlog novele o spodbujanju digitalne vključenosti, ki naj bi dala podlago za razdelitev 13.000 računalnikov, obravnaval po rednem in ne skrajšanem postopku, kot so predlagali na vladi.
Vlada je predlagala obravnavo predloga po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne spremembe, ki se ne nanašajo na koncept zakona, ampak na učinkovito dodeljevanje sredstev, je danes na seji kolegija predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič dejala generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl.
SD: Ministrici Stojmenovi Duh ne zaupamo več
“S tem zakonom se popravlja šlamastika ministrice Emilije Stojmenove Duh, ki je bila predlagatelj zakona, na podlagi katerega je kupila 13.000 računalnikov, ki jih kasneje na podlagi lastnega zakona ne zna razdeliti,” je bil kritičen vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.
Ocenil je, da pri nakupu računalnikov v vrednosti šest milijonov evrov “ne gre samo za šlamastiko, ampak tudi za površnost”. Dodal je, da v SD ministrici Stojmenovi Duh ne zaupajo več, da je zakon “napisan tako, kot je treba”, in da zato predlagajo sprejetje po rednem postopku.
Kot je znano, so prav v teh dneh odnosi med SD in Gibanjem Svoboda precej napeti zaradi afere sodna stavba, zaradi katere se je SD znašla v eni najhujših kriz doslej, glavni tajnik SD Klemen Žibert je odstopil, premier Robert Golob pa je odstop ministrice Dominike Švarc Pipan sprejel dober teden dni po tem, ko jo je k odstopu pozvalo predsedstvo njene stranke SD.
SDS: Na tem zakonu temelji interpelacija proti ministrici
Tomaž Lisec, ki je nadomeščal vodjo poslancev SDS Jelko Godec, je dejal, da na tem zakonu temelji interpelacija, ki so jo vložili proti ministrici za digitalno preobrazbo. Počakali bodo na mnenje zakonodajno-pravne službe, ocenjujejo pa, da predlagana dikcija členov ne rešuje problematike.
“Žalostno je, da ministrica s tem, ko predlaga to novelo, dejansko prizna, da njen zakon ni bil dober. Še bolj žalostno pa je, da ta novela ne rešuje zadeve,” je dejal Lisec. Proti skrajšanemu postopku so bili, ker da morata strokovna javnost in politika odločiti o tem, ali predlog novele stvari dejansko rešuje in ali je ministrica še vredna svojega položaja.
Proti skrajšanemu postopku je bil tudi vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. Nakup računalnikov je označil za “šlamastiko, površnost in celo sum negospodarne rabe javnega denarja”, pripravljanje podlage za njihovo razdelitev pa po njegovem mnenju kaže na opravilno nesposobnost. “Zato da se ne bodo spet v čem zmotili in naredili še kakšne napake, ne podpiram skrajšanega postopka,” je dejal.
Vlado podprli poslanski skupini Svobode in Levice
Predlog vlade pa sta podprla vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic in vodja poslanske skupine Levica Matej Tašner Vatovec.
“Računalniki niso izgubljeni, računalniki niso zapravljeni,” je dejal Sajovic in dodal, da potrebe po digitalni vključenosti ni samo pri 13.000, ampak pri 200.000 posameznikih. Bili so prepričani, da je že v obstoječem zakonu podlaga za razdelitev računalnikov; sedaj obstaja možnost, da to enostavno in hitro popravijo, je povedal.
V Levici so po besedah Tašnerja Vatovca skrajšani postopek podprli, da bi čim prej prišli do mnenja zakonodajno-pravne službe DZ. Strinjal se je, da je zgodba s temi računalniki “šlamparija” in da bi morala ministrica o tem razmišljati prej.
Ampak ciljna skupina so predvsem mlajše osebe iz ogroženih oz. manj dobro stoječih družin, zato je treba narediti vse napore, da se te računalnike sedaj razdeli, je dodal Tašner Vatovec.
Ker je, kot je pojasnila predsednica DZ, po poslovniku odločitev kolegija sprejeta, če predlog podpirajo vodje poslanskih skupin, katerih člani predstavljajo več kot polovico vseh poslancev v DZ, je bil ob glasovanju Svobode in Levice, ki imata skupaj 45 poslanskih mandatov, za ter glasovanju SDS, NSi in SD proti, predlog za obravnavo po skrajšanem postopku zavrnjen.
Kaj predvideva predlog novele?
Predlog novele med drugim predvideva, da bodo skupine upravičencev, ki bodo v okviru vsakokratnega javnega poziva upravičeni do izposoje računalniške opreme, opredeljene v veljavnem načrtu spodbujanja digitalne vključenosti. Da bi pa najbolj ranljive skupine čim prej prejele računalniško opremo, je predvideno, da bi upravičence za leto 2024 določili neposredno z zakonom.
Po predlogu novele bi bili za letos upravičenci vsi, ki imajo vsaj enega osnovnošolskega otroka in so kot prejemniki otroškega dodatka uvrščeni v prvi dohodkovni razred. To pomeni, da njihov mesečni dohodek na osebo ne presega 221,46 evra. Če bi kaj opreme ostalo, bi se lahko krog upravičencev razširil na drugi dohodkovni razred, v katerem povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega 369,11 evra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje