V vladi trdijo, da bi lahko imela referendumska odločitev o dolgotrajni oskrbi zelo škodljive posledice za stanovalce domov za starejše. Služba vlade za zakonodajo pa opozarja, da rezultat referenduma ni tako pomemben kot to, da rezultat predvidoma ne bo razglašen pred koncem leta.
Minister za delo Luka Mesec je danes pozval, naj volilke in volilci na referendumu potrdijo zamik uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi. Če bo zamik na referendumu padel, oskrbovancem domov za starejše grozi, da bodo odpuščeni iz doma ali da bo njihov dom propadel, je pojasnil.
O čem boste odločali?
Prejšnja koalicija je konec lanskega leta sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi končno prinesel celovito ureditev tega področja, vendar ima po mnenju praktično vseh deležnikov zelo velike pomanjkljivosti. Zakon smo obširneje predstavili v članku Dolgotrajna oskrba: zakon, ki bo vplival na številne Slovence.
Aktualna koalicija se strinja s tistimi, ki menijo, da je zakon neizvedljiv oziroma škodljiv. Zato je julija v državnem zboru sprejela spremembo, ki bi pomenila časovni zamik uresničevanja prvih otipljivejših pravic iz zakona prejšnje vlade. Če je v zakonu prejšnje vlade določeno, da se pravici do institucionalne oskrbe in do oskrbovalca družinskega člana začneta na drugačen način določati 1. januarja 2023, je sedanja koalicija začetek prestavila za eno leto.
Vendar je prejšnja vladajoča stranka SDS, ki je zdaj v opoziciji, zamik zaustavila. Dosegla je, da bo o zamiku odločeno na referendumu. Ta bo 27. novembra, skupaj z referendumom o zakonu o RTV in zakonu o vladi.
“Radikalen poseg v domove za starejše”
Mesec je danes pojasnil, da se strinja z namenom, ki je vodil prejšnjo vlado v pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi. V Sloveniji po njegovih besedah institucionalni del dolgotrajne oskrbe, torej domovi za starejše, deluje dobro, a to je samo eden od delov tega sistema. Predvsem oskrba na domu je urejena slabo, in tu so res potrebne spremembe, je danes razložil skupaj s Tanjo Petkovič, ki v kabinetu ministra za zdravje vodi službo za dolgotrajno oskrbo.
Po zakonu prejšnje vlade bodo spremembe, ki zadevajo oskrbo na domu, uveljavljene šele 1. julija 2024, zato jih aktualna vlada ne želi zamakniti. Obljublja namreč, da bo do takrat po svoje celovito uredila sistem. Prve okvirne rešitve bodo predstavili 15. novembra, je danes dejal Mesec.
Vlada problem vidi v tem, da zakon prejšnje vlade že s 1. januarjem prinaša večje spremembe v sistem, po katerem delujejo domovi za starejše.
“Namesto da bi ta sistem dograjevali s pomočjo na domu, smo od prejšnje vlade dobili zakon, ki radikalno poseže v domove,” je dejal Mesec, “poskuša jih prekategorizirati, daje jim neobstoječe vire financiranje, določa jim cene, pod katerimi ne morejo izvajati storitev.”
Zakon prejšnje vlade glavno vlogo v sistemu dolgotrajne oskrbe podeljuje zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki do zdaj v njem sploh ni imel vloge. Na zavodu so večkrat opozorili, da ima zakon številne hude pomanjkljivosti in je v nasprotju s samim sabo.
Mesec pa je danes opozoril tudi, da ZZZS nima kadrovskih in organizacijskih pogojev, da izvede naloge, ki jih dobiva. “Sami so povedali, da bi s 1. 1. 2023 potrebovali 100 do 150 ocenjevalcev in informacijski sistem s 1. 1. 2023, če bi hoteli ta zakon začeti izvajati,” je dejal.
Kaj se bo zgodilo po 27. novembru?
Kaj bi se zgodilo, če bi volilke in volilci na referendumu zavrnili zamik uveljavitve pravic, ni povsem jasno. Zakon določa, da državni zbor eno leto po razglasitvi rezultatov referenduma ne sme sprejeti odločitve, ki bi bila vsebinsko v nasprotju z referendumsko odločitvijo. V službi vlade za zakonodajo menijo, da ta določba v resnici ni zavezujoča. Relevantna je namreč ustava, ta pa državnemu zboru ne narekuje, da se mora ozirati na izide referendumov, so pojasnili.
Mesec je danes dejal, da bi v primeru zavrnitve zamika na referendumu vlada “licitirala” z ustavnim sodiščem. Vlada naj bi torej spet poskušala z zamikom, vendar bi pri tem upoštevala stališča ustavnih sodnikov.
Če zamikov ne bo, bi bile lahko posledice zelo hude, je opozoril minister. “To bi pomenilo, da čez trenuten sistem dolgotrajne oskrbe vržemo neko pregrinjalo, ki bo sistem eno leto uničevalo,” je povedal. “Namesto da bi sistem dograjevali, bi eno leto samo poskušali preprečevati propad trenutnega sistema in zagotavljati, da 22.000 oskrbovancev ne bo izgubljalo pravic, da ne bodo odpuščeni iz doma ali ne bo njihov dom propadel zaradi finančnih težav, ker je pač ta ureditev, ki jo poskušamo preprečiti, popolnoma neživljenjska,” je dejal.
Problem predvsem čakanje na razglasitev rezultata
Služba vlade za zakonodajo je mnenje, ki smo ga navajali, pripravilo prav zaradi referenduma o dolgotrajni oskrbi. V njem pa je opozorila, da potencialna zavrnitev zamika na referendumu sploh ni največji problem.
Referendum bo šele 27. novembra, državna volilna komisija pa bo glede na izkušnje potrebovala skoraj dva meseca, da ugotovi izid. Referendumska odločitev naj bi bila torej znana šele v drugi polovici januarja. To pa bi pomenilo, da bodo pravice iz zakona prejšnje vlade s 1. januarjem stopile v veljavo, ne glede na to, kakšen bo izid referenduma.
Ko bodo pravice enkrat stopile v veljavo, bi zamik uveljavitve teh pravic pomenil retroaktiven poseg v roke, ki so se že iztekli. To pa načeloma ni dopustno, opozarja služba vlade za zakonodajo. “Temu in posledicam navedenega bi veljalo nameniti posebno pozornost,” so zaključili.
Če ne bo Državna volilna komisija rezultatov sporočila prej kot po navadi, bi se torej lahko vlada v vsakem primeru znašla v težkih okoliščinah. Tudi če bo zakonska sprememba, s katero želi vlada doseči zamik, na referendumu potrjena, bo ta zakonska sprememba pomenila “retroaktiven poseg v že konzumirano ureditev”.
Mesec je danes dejal, da se na to pripravljajo in da se pogovarjajo z ZZZS. Možnih potez ni podrobneje predstavil. “Gre za zadeve, ki so še v fazi usklajevanj,” pa so nam odgovorili z ZZZS.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje