ZZZS svari, da referendum o dolgotrajni oskrbi ne more doseči svojega namena

Slovenija 27. Sep 202215:373 komentarji
domovi za starejše občane, dso
Foto: Tina Kosec/BOBO

SDS želi z referendumom doseči, da bi bil nov sistem dolgotrajne oskrbe uveljavljen z začetkom prihodnjega leta. Na zavodu za zdravstveno zavarovanje, ki bi imel v tem sistemu glavno vlogo, pa opozarjajo, da bi lahko, če bo SDS na referendumu uspel, ljudje celo izgubili določene pravice.

Opozicijska stranka SDS zbira podpise za razpis zakonodajnega referenduma, na katerem bi volivke in volivce pozvali, naj zavrnejo zakon, s katerim želi aktualna koalicija odložiti začetek izvajanj sistema dolgotrajne oskrbe. Prejšnja koalicija, ki jo je vodila SDS, je namreč sprejela zakon, ki naj bi končno sistemsko uredil področje dolgotrajne oskrbe, vendar so mnogi opozorili, da ima zakon številne pomanjkljivosti. Zato je aktualna koalicija sprejela zakon, s katerim želi premakniti začetek izvajanja tega zakona iz 1. januarja 2023 na 1. januar 2024.

SDS torej referendum vidi kot orodje, da se prepreči zamik izvajanja zakona. Kot je pojasnil poslanec SDS Zvonko Černač, se mora vlada zdaj v vsakem primeru pripraviti, da bo nov sistem začel veljati z začetkom leta 2023.  V primeru referendumske zavrnitve zamika uveljavitve bo namreč ostalo samo še mesec dni časa in to bi bilo premalo, je pojasnil.

Bi referendum zavarovancem odvzel pravice?

Vendar se postavlja dvom, ali je to sploh mogoče doseči. Z zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki mu je prejšnja koalicija v sistemu podelila glavno vlogo, so danes sporočili, da ne glede na izid referenduma zavarovane osebe 1. januarja 2023 v resnici ne bodo mogle dobiti novih pravic do dolgotrajne oskrbe.

Kot so pojasnili, ima veljavni zakon veliko pomembnih pomanjkljivosti. Ena od njih je, da bodo zavarovane osebe lahko pravice iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo začele koristiti šele po dveh letih zavarovanja. Ker je bil zakon sprejet konec leta 2021, so zavarovance, to je okoli 1,7 milijona ljudi, v zavarovanje vključili z 18. januarjem 2022. Torej bodo lahko pravice koristili šele 18. januarja 2024.

ZZZS
Borut Živulović/BOBO

In medtem ko uveljavitev zakona ne bi prinesla novih pravic, bi morda lahko povzročila, da bodo zavarovane osebe izgubile “stare” pravice. ZZZS odgovora na to vprašanje nima, a opozarja, da veljavni zakon določa prenehanje uporabe posameznih določb zakona o socialnem varstvu, ki se nanašajo na pravico do institucionalnega varstva ter izbiro družinskega pomočnika.

Določba glede začetka veljavnosti pravic bi se sicer lahko spremenila, za nekatere druge pomanjkljivosti pa to ne velja, svarijo na ZZZS. Zakon na primer določa, da se morajo postopki za vpis izvajalcev dolgotrajne oskrbe končati do julija 2023. To pomeni, da bi zavarovanci teoretično lahko z začetkom leta 2023 dobili pravice do dolgotrajne oskrbe, a samo na papirju, saj dolgotrajne oskrbe ne bi nihče izvajal. ZZZS pa je pred nekaj meseci celo opozoril, da do 1. julija 2023 morda ne bo možno končati postopkov za vpis izvajalcev v register. Menijo namreč, da do takrat izvajalci še ne bodo izpolnili kadrovskih pogojev.

Skupščina ZZZS je danes pozvala, da ministrstvi za zdravje in delo ter vlada nemudoma naredijo vse, kar je v njihovi moči, da se začetek izvajanja zakona odloži ter da se prepreči, da bi zavarovane osebe s 1. januarjem 2023 ostale brez pravic. Poleg tega je skupščina zahtevala, da ministrstvi nemudoma odgovorita na vprašanja, ki jih je zastavil ZZZS v zvezi z dolgotrajno oskrbo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar