Černač: Referendum o dolgotrajni oskrbi bo novembra ali decembra

Slovenija 28. Jul 202211:17 > 29. Jul 2022 16:3318 komentarjev
Delite:

SDS želi z referendumskimi postopki preprečiti tudi načrt koalicije, da prestavi začetek implementacije sistema dolgotrajne oskrbe. Ali bo referendumskih pobud SDS še več, je v rokah koalicije, je dejal poslanec Zvone Černač. Poslanec Levice Miha Kordiš pa, da SDS zgolj brani "škodljivo zapuščino."

SDS je vložila podpise za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma o spremembi zakona o dolgotrajni oskrbi, je na novinarski konferenci povedal vodja poslanske skupine SDS Zvone Černač.

“Vlada zdaj nima izbire”

Z referendumom želi SDS zagotoviti, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je prejšnja koalicija sprejela decembra lani, uveljavljen z začetkom leta 2023, je pojasnil Černač. Sedanja koalicija je namreč pred kratkim sprejela spremembo zakona, s katerimi bi izvajanje nekaterih ključnih rešitev v novem sistemu dolgotrajne oskrbe zamaknila za eno leto, torej bi se začele izvajati z začetkom leta 2024.

Černač je zatrdil, da zamik, ki ga je sprejela sedanja koalicija, dejansko pomeni, da zakon ne bo nikoli uveljavljen.

“V stranki SDS smo naredili vse, da bi v parlamentu preprečili škodljivi zamik uveljavitve,” je dejal, “prepričljivih argumentov za zamik nismo slišali. To, da zavod za zdravstvo zavarovanje ni pripravljen na uveljavitev, ni argument.”

“Novelo zakona, ki prinaša škodljive posledice predvsem za starejše, lahko zavrnemo samo na referendumu. Danes smo vložili 4500 podpisov. Če bo v roku zbranih 40.000 podpisov, o čemer ne dvomim, bo referendum novembra ali decembra,” je napovedal. Izrazil je tudi pričakovanje, da bo referendum skupaj izveden hkrati s predsedniškimi ali lokalnimi volitvami.

Vlada ne glede na izid referenduma nima izbire, je nadaljeval Černač. Po njegovem se morajo vlada, ministrstvo za delo in zavod za zdravstveno zavarovanje začeti intenzivno pripravljati na uveljavitev zakona s 1. 1. 2023. V primeru referendumske zavrnitve zamika uveljavitve bo namreč ostalo samo še mesec dni časa in to bi bilo premalo, je pojasnil.

Iz Nove Slovenije pa so za STA sporočili, da so tudi oni proti zamiku uveljavitve zakona o dolgotrajni oskrbi, kot ga predvideva koalicijska novela, o tem, ali bodo referendum podprli, pa se morajo v stranki še pogovoriti.

Dokler bodo “škodljivi zakoni”, bodo referendumi

To je že tretji zakon, za katerega je SDS v tem mandatu sprožila postopke za razpis referenduma. S tem so blokirani vladni načrti za ustanovitev novih ministrstev ter za spremembo sestave vodstva RTV Slovenija.

Novinar RTV Slovenija je Černača na današnji novinarski konferenci vprašal, ali bo pogosto vlaganje pobud za referendum način dela SDS v celotnem mandatu. Poslanec je odvrnil, da je to vprašanje za premierja Roberta Goloba in njegovo koalicijo. “Če ne bodo vlagali škodljivih zakonov in škodljivih novel zakonov, potem ni nobene potrebe, da se ljudje mučijo in slabe poteze zavračajo na referendumih,” je dejal.

“Odgovorna oblast mora sprejemati odločitve v korist ljudi. Vprašajte se, ali je to, kar so tu naredili, v korist ljudi. Je v korist 84-letnice, ki ji nima kdo vsak dan dati injekcije, ki jo mora dobivati, ker ji je to zdravnik predpisal in je od tega življenjsko odvisna? Ta zakon prinaša rešitev za to in še za marsikaj drugega. Na desetine je smrti v stanovanjih, ker ljudje niso imeli koga poklicati, ker ni bilo e-oskrbe,” je še povedal.

Pojasnil je, da bi škodljive posledice koalicijskih predlogov preprečevali v parlamentu, če bi imeli večino. “Če bo Golobova vlada nadaljevala s takšnimi odločitvami in če jih ne bo mogoče zavrniti v parlamentu v okviru argumentirane in razumne razprave, potem ni druge poti, kot da ljudje povedo, ali se s takimi odločitvami strinjajo ali ne.”

Neizvedljiv zakon

Koalicija je pred kratkim sprejela zakon o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim je roke za začetek izvajanj prvih otipljivejših rešitev v sistemu, ki ga je sprejela prejšnja koalicija pod vodstvom SDS, prestavila iz 1. januarja 2023 na 1. januar 2024. S tem si je vlada zagotovila čas, da pripravi drugačen sistem dolgotrajne oskrbe. Hkrati je s spremembo zakona zagotovila 30 milijonov evrov za dodatne stroške, ki jih imajo domovi za starejše zaradi izteka programa financiranja posledic dviga kadrovskih normativov in kvot.

Zakon, ki ga je sprejela prejšnja koalicija, smo podrobneje predstavili decembra. Prinesel bi precejšnje znižanje oskrbnin v domovih za starejše, vendar ima tako velike pomanjkljivosti, da se z zamikom strinjajo tudi predstavniki oskrbovancev. Predvsem pa so bili do zakona kritični direktorji domov in zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki ima po zakonu prejšnje koalicije v sistemu glavno vlogo. V ZZZS trdijo, da zaradi notranjih neskladij in pomanjkljivosti zakon dejansko ni izvedljiv, direktorji domov za starejše pa so opozarjali, da novega sistema ne bodo mogli izvajati zaradi primanjkljaja delavcev.

Kordiš: SDS zgolj brani “škodljivo zapuščino”

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so poudarili, da je bil zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi sprejet zato, ker bi uveljavitev zakona, ki ga je sprejela prejšnja vlada, pomenila veliko škodo celotnemu sistemu socialnega varstva starejših. Na neizvedljivost zakona so opozarjali izvajalci oskrbe, Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, predstavniki civilne družbe in drugi, so zapisali.

“Z novelo zakona si dajemo čas, da v zakonu uredimo financiranje, ki ga zdaj ni, da uredimo status izvajalcev, da uredimo tako vstopne točke kot način ocenjevanja potreb,” je poudaril državni sekretar na ministrstvu Simon Maljevac. Ob tem bodo razbremenili tudi vse ključne deležnike, ki so jim bile naložene nerazumne obveznosti, je dodal. Na ministrstvu poudarjajo, da sprememba zakona prinaša 16 milijonov evrov na letni ravni za kritje dviga plač, ki so posledica sprejema aneksa h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Več kot 13 milijonov evrov letno pa zagotavlja za kadrovsko širitev, ki je posledica spremembe pravilnika o standardih in normativih v socialnem varstvu. Ta sredstva so zagotovljena do konca leta 2023. “S tem preprečujemo, da bi se povečani stroški dela prelili v cene oskrbnin v jeseni,” so zapisali.

Poslanec Levice Miha Kordiš pa je dejal, da SDS predvsem brani svojo “škodljivo zapuščino”. “Nova koalicija je podedovala eno samo pogorišče in zakon o dolgotrajni oskrbi je ena izmed najbolj očitnih kadečih se ruševin, pri tem se pa na noben način sploh ne ozirajo kakšne so potrebe starejših,” je dejal. Meni, da je zakon, kot ga je spisala SDS, namenjen privatizaciji skrbstva starejših in njegovo financiranje obeša na proračun. “V Levici ne želimo, da se to navijanje stroškov za upokojence in njihove družine še stopnjuje in da se že tako načeto in podhranjeno skrbstvo starejših v tej državi še naprej razgrajuje in privatizira,” je dejal. Zakon bodo po Kordiševih besedah spisali na novo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar