Menu Item
Na referendumu o dolgotrajni oskrbi bodo volilke in volilci glasovali, ali se bodo s 1. januarjem zgodile spremembe v domovih starejših in drugih skrbstvenih institucijah ter pri oskrbi družinskih članov. Aktualna koalicija s podporo praktično vseh deležnikov trdi, da bi bile posledice sprememb katastrofalne, SDS in drugi podporniki referenduma pa odgovarjajo, da vlada pretirava in da zamik ne bi bil potreben. Vsebina rešitev je zelo zapletena, poleg tega pa še vedno ni znano, ali bodo morda izidi referenduma potrjeni prepozno. Dodatno zmedo je prejšnji teden povzročilo ministrstvo za zdravje, ki je pripravilo nov zakonski predlog.
Referendum o dolgotrajni oskrbi je nekoliko drugačen od referendumov o zakonu o vladi in o RTV, ki bosta prav tako v nedeljo, 27. novembra. Na vseh treh bodo volilke in volilci odločali o uveljavitvi treh zakonov aktualne vlade, a v primeru dolgotrajne oskrbe bo to vladni zakon, ki zamika uveljavitev rešitev iz zakona prejšnje vlade. Dejansko bodo torej glasovali o uveljavitvi zakona, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše.
Vprašanje na referendumu bo:
“Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-A), ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 21. julija 2022?”
Enoletni zamik dveh sprememb
Lani decembra je prejšnja koalicija sprejela zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), ki je že stopil v veljavo, začetek izvajanja njegovih rešitev pa je z zakonom predvidena v bližnji ali malo bolj oddaljeni prihodnosti. Julija letos pa je aktualna koalicija, ki je oblast prevzela spomladi, sprejela novelo tega zakona, ki ima kratico ZDOsk-A. Z njo je želela preprečiti, da bi se s 1. januarjem 2023 začeli izvajati spremenjeni ureditvi za institucionalno oskrbo, na primer v domovih za starejše, in za oskrbovalce družinskega člana. Datum začetka izvajanja je želela zamakniti za eno leto, na 1. januarja 2024. SDS, ki je bila do pomladi vodilna stranka koalicije, zdaj pa je največja stranka opozicije, je sprožila referendumske postopke in zbrala potrebne podpise.
ZDOsk-A, o katerem bomo glasovali na referendumu, ima še eno rešitev, ki nima zveze z ZDOsk. Rešitev prinaša proračunsko sofinanciranje višjih stroškov domov za starejše – 30 milijonov evrov. Stroški so posledica dviga plač zaposlenih v zdravstveni negi in socialnem varstvu. Predlagatelji referenduma tej rešitvi ne nasprotujejo, trdijo pa, da se lahko uredi ločeno od ZDOsk-A.
Spor je torej zaradi zamika začetka izvajanja dveh pravic iz ZDOsk. Ob tem je morda treba poudariti, da se ZDOsk-A ne nanaša na tri druge pravice iz ZDOsk. Določbe ZDOsk, ki urejajo oskrbo na domu, e-oskrbo in denarni prejemek, bi se namreč začele uporabljati šele 1. julija 2024. Aktualna koalicija zato ni čutila potrebe, da jih zamika. Omenimo še, da projekt e-oskrbe, ki ga zveza društev upokojencev in Telekom Slovenije že izvajata, nima zveze z e-oskrbo iz ZDOsk, samo ime je enako.
Spremembe sistema in ne (še) nov sistem
Preden pojasnimo omenjeni spor, je pomembno razumeti, da institucionalna oskrba v Sloveniji že obstaja. V domovih je približno 22.000 ljudi. Obstaja tudi institut oskrbovalca družinskega člana, samo da se zdaj imenuje pravica do družinskega pomočnika, ki jo ima trenutno 431 oseb.
ZDOsk na teh dveh področjih prinaša spremembe, ki bi pomenile drugačne, obsežnejše postopke za ugotavljanje pravic, drugačno izvajanje oskrbe in večje javno financiranje. Upravičenci naj bi plačevali samo tako imenovani hotelski del storitve, torej nastanitev in prehrano. Zdaj plačujejo tudi storitve socialnega skrbstva, medtem ko zdravstveni del storitve, za tiste, ki jih potrebujejo, plačuje obvezno zdravstveno zavarovanje.
“Danes lahko, če potrebujete pomembno velik obseg pomoči, za dom plačate 1.000, 1.600 evrov na mesec,” je ob prvi predstavitvi ZDOsk pojasnjevala Klavdija Kobal, takratna vodja sektorja za dolgotrajno oskrbo na ministrstvu za zdravje. “V prihodnje, če bo zakon sprejet, boste plačali samo stroške namestitve, kajti oskrbo pokriva javna blagajna,” je dejala. “To je pomembna razbremenitev, opozoriti pa je treba, da se obenem dela tudi za kakovost in varnost storitev. Zaposleni bodo imeli več časa za uporabnike,” je pojasnila.
Kakšni bi bili stroški nastanitve in prehrane, v ZDOsk ni določeno. V eni od prejšnjih različic predlogov zakona o dolgotrajni oskrbi, ki pa ni bil sprejet, je bilo predvideno, da ne bi smeli znašati več kot 90 odstotkov zneska najnižje pokojnine za 40 let delovne dobe, ki je trenutno 653 evrov mesečno. V ZDOsk te omejitve ni.
Kot je večkrat pojasnil minister za delo Luka Mesec, aktualna vlada meni, da so rešitve iz ZDOsk na načelni ravni dobre. Zamik uveljavitve sprememb na omenjenih dveh področjih je po njihovem mnenju nujen, ker so neizvedljive oziroma bi izvajanje pravic povzročilo škodo. S tem se strinjajo številni, ki se ukvarjajo s področjem dolgotrajne oskrbe: zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki mu je prejšnja koalicija namenila glavno vlogo v sistemu, vodstva domov za starejše, predstavniki zaposlenih v domovih, predstavniki stroke socialnega varstva in zdravstvene nege, predstavniki občin ter tudi predstavniki starejših in drugih upravičencev do dolgotrajne oskrbe.
Pravice bi prišle eno leto prepozno
ZDOsk zavodu za zdravstveno zavarovanje nalaga, da do 1. januarja 2023 po uradni dolžnosti izda odločbe o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe v instituciji in do oskrbovalca družinskega člana. Vendar ZDOsk hkrati določa, da so do dolgotrajne oskrbe upravičeni samo tisti, ki so bili v zadnjih 36 mesecih vsaj 24 mesecev vključeni v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. ZDOsk je bil v državnem zboru sprejet decembra lani, veljati pa je začel 18. januarja 2022. To je tudi datum, ko je ZZZS osebe, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje, vključil v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Dvoletno zavarovalno obdobje (tako imenovano potrebno gostoto zavarovanja) bodo torej te osebe dosegle šele 18. januarja 2024.
V SDS trdijo, da to ne drži. Navajajo 51. in 138. člen, ki določata, da so vse osebe, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje, z dnem uveljavitve ZDOsk vključene v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Vendar je jasno, da vključenost v zavarovanje še ne pomeni, da ima zavarovana oseba pravice. ZDOsk, kot omenjeno, določa, da pravice dobi šele po 24 mesecih vključenosti v zavarovanje.
Morda je vredno omeniti, da ta določba nima smisla. Po naših neuradnih informacijah je bila v ZDOsk kopirana iz ene od prejšnjih različic zakona o dolgotrajni oskrbi, ki so jo pripravili na ministrstvu za zdravje, a ni bila obravnava niti na vladi niti v državnem zboru. Ta različica pa je bila vsebinsko drugačna od sedanjega ZDOsk. Določala je, da bi se še pred začetkom izvajanja sprememb na področju dolgotrajne oskrbe uvedel tudi prispevek za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. Zavarovanci bi torej pred pridobitvijo (novih oziroma drugačnih) pravic dejansko vplačevali za financiranje dolgotrajne oskrbe. Določeno obdobje vključenosti v zavarovanje bi bil torej smiseln pogoj za pridobitev pravic.
Veljavni ZDOsk pa prispevka ne uvaja, ampak zgolj obljublja. Prišel naj bi šele v letu 2025, do takrat pa zavarovanci za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo ne bi plačali nič. Manjkajoči denar za dolgotrajno oskrbo – tisto, česar ne bi plačali upravičenci iz žepa in kar se ne bi krilo iz zdravstvenega zavarovanja – bi do takrat zagotovil državni proračun. Zato se zdi nesmiselno pogojevati pridobitev pravic z vključenostjo v zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.
Možne samo negativne odločbe
Predstavniki ZZZS so opozarjali na problem s predpisano gostoto zavarovanja. Po njihovem jim ZDOsk ne daje druge možnosti, kot da vsem oskrbovancem v institucijah in vsem, ki prejemajo pomoč družinskega člana, izdajo negativne odločbe. Ker ZDOsk hkrati ukinja dosedanje pravice, bi te osebe ostale povsem brez njih. Po črki zakona bi morda morali celo sedanji stanovalci zapustiti domove za starejše. Pravniki sicer menijo, da bi bilo to pravno nedopustno, ker bi bilo v nasprotju tako z namenom ZDOsk kot z ustavo. V skupnosti socialnih zavodov, ki zastopa vodstva domov za starejše in drugih skrbstvenih institucij, so zagotovili, da bodo storili vse, da stanovalci ne bi zapustili institucij.
Dodatno vprašanje je, kaj bi bilo z osebami, ki še ne potrebujejo oskrbe, bi pa ta potreba pri njih nastala po 1. januarju 2023. Dosedanje pravice bi bile takrat ukinjene, novih pa zaradi neizpolnjevanja pogoja gostote zavarovanja nihče ne bi mogel dobiti do 18. januarja 2024.
Problem zaradi podatkov o umrlih med volitvami
Problem bi za vse lahko nastal ne glede na izid referenduma. Ta bo namreč uradno potrjen šele po 24. januarju, ko bo, kot določa njen rokovnik, Državna volilna komisija (DVK) sprejela poročilo o izidu referenduma. Njen sklep iz leta 2015 namreč predpisuje, da ji ministrstvo za notranje zadeve šele 47 dni po dnevu glasovanja pošlje podatke o volilnih upravičencih, ki so umrli v tujini. Čeprav to ni zelo verjetno, bi lahko podatek o umrlih vplival na izid referenduma. Zanj je namreč pomemben tudi kvorum, torej kolikšen delež upravičencev se udeleži referenduma. Da bi bil predlog zavrnjen, mora namreč proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov volilnih upravičencev, poleg tega mora biti med udeleženci več glasov proti kot za.
Dolgotrajno čakanje na podatke o umrlih bi pomenilo, da bi rok (1. januar 2023), ko mora ZZZS izdati odločbe o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, potekel pred uradno potrditvijo izidov referenduma. Tudi če bi bil ZDOsk-A na referendumu potrjen, bi potem pomenil retroaktivni poseg v “konzumirane roke”, kar pa je nedopustno, je opozorila služba vlade za zakonodajo.
Zavlačevanje in upanje na več glasov za
Ministrstvo za zdravje očitno namerava ta problem rešiti tako, da bi se čim bolj zavlačevalo z izdajo (nujno negativnih) odločb o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe. Tako je bilo namreč razumeti pojasnila, ki jih je v četrtek dala Tjaša Vidic, državna sekretarka na ministrstvu.
ZDOsk zavodu za zdravstveno zavarovanje nalaga, da bi moral odločbe začeti izdajati že 30. oktobra letos, vendar ZZZS ni izdal še nobene. Po načrtu ministrstva za zdravje pa bi lahko zavlačevali vse do konca januarja oziroma začetka februarja, ko bi bili uradno potrjeni rezultati referenduma.
Mesec je v petek dejal, da problema ne bi bilo, če bi večina udeležencev na referendumu glasovala za. V tem primeru kvorum namreč ne bi bil več relevanten in ne bi bilo treba čakati na podatke o umrlih upravičencih. Uradni izidi referenduma bi lahko bili potrjeni 5. decembra, je dejal.
“To je naše stališče, ki pa ga še nismo uskladili z Državno volilno komisijo,” je pojasnil. Z DVK so nam sporočili, da predloga še niso prejeli, če bo prišel, pa ga bodo obravnavali njeni člani.
Če bi se DVK strinjala z vlado, bi bil izid referenduma torej pomemben, a drugače kot pri ostalih referendumih. Zanj morda še vedno ne bi veljala določba, da nedosežen kvorum pomeni zmago za podpornike zakona tudi, če je večina glasov proti.
Problemi z ocenjevanjem, registrom izvajalcev …
Pogoj gostote zavarovanja po mnenju aktualne koalicije ni edini problem v ZDOsk, ki je vezan na 1. januar 2023. Tudi če ga ne bi bilo, bi nastopile druge ovire pri dodeljevanju in uresničevanju pravic do dolgotrajne oskrbe.
Upravičenost do dolgotrajne oskrbe bi morali po ZDOsk ugotavljati strokovni sodelavci ZZZS, a tam pravijo, da potrebnega števila zaposlenih nimajo. Potrebovali naj bi približno 150 ljudi, ministrstvo za zdravje pa sploh še ni organiziralo usposabljanja za ta kader, čeprav bi ga po zakonu moralo.
Dodatna težava je povezana s statusom izvajalcev dolgotrajne oskrbe. Ministrstvo bi jim moralo po 1. januarju v roku treh mesecev izdati dovoljenja za opravljanje dejavnosti. Nato bi se v treh mesecih izvajalci vpisali v register, ki naj bi ga upravljal Nacionalni inštitut za javno zdravje. Celoten postopek bi torej trajal največ pol leta. Nato bi morali izvajalci še skleniti pogodbe z ZZZS ter izvedbene načrte z upravičenci. Pred tem upravičenci, tudi če bi imeli pravice, teh pravic pravnoformalno ne bi mogli koristiti.
Problem bi obstajal tudi, če bi vpis v register in druge postopke zelo pospešili, opozarjajo mnogi. Izvajalci namreč ne bodo izpolnjevali pogojev za izvajanje dolgotrajne oskrbe. Predvsem zato, ker nimajo toliko kadra, kot ga predvideva ZDOsk.
Sporni pravilniki
Mnogi zagovorniki zamika pravic opozarjajo tudi na težave, ki naj bi nastale zaradi pravilnikov – te je prejšnja vlada sprejela na podlagi ZDOsk. Eden od njih po njihovem mnenju na primer postavlja previsok prag za pridobitev pravic do dolgotrajne oskrbe in zmanjšuje raven oskrbe, ki jo prejemajo sedanji oskrbovanci.
“Zaradi visokega vstopnega praga približno 40 odstotkov današnjih uporabnikov ne bo upravičenih do storitev dolgotrajne oskrbe,” so ocenili v skupnosti socialnih zavodov (SSZ). Pod njihovo mnenje, kjer je zapisan tudi ta podatek, se je podpisalo še devet organizacij, ki zastopajo zaposlene, stroko in uporabnike.
Tisti, ki bi bili upravičeni do oskrbe, pa bi morali zaradi enega od pravilnikov številne nujne storitve zaradi ZDOsk doplačevati, še menijo v SSZ. Danes zaposleni uporabnikom plenice menjajo petkrat dnevno, po novem pa jih bodo lahko, razen če bodo uporabniki doplačali, samo štirikrat, so navedli. Nezadostna je po njihovem tudi določba, da bodo uporabnikom z motnjami požiranja največ trikrat na dan pomagali pri pitju in prehranjevanju. “To je odločno manj od dejanskih potreb večine tistih, ki potrebujejo takšno pomoč,” so dejali v SSZ.
Ob tem so navedli še, da se bo mesečni strošek uporabnika dvignil za najmanj 200 do 300 evrov mesečno. To naj bi bila posledica tega, da bi oseba, ki bi pridobila pravico do dolgotrajne oskrbe, izgubila dosedanjo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.
To stališče ni povsem jasno. Predlagatelji referenduma namreč poudarjajo, da upravičenec zaradi izgube dodatka za pomoč in postrežbo ne more biti na slabšem, saj ZDOsk prinaša večje javno financiranje dolgotrajne oskrbe.
Obenem pa ZZZS trdi, da po določbah ZDOsk nikomur ne more odvzeti dodatka za pomoč in postrežbo (DPP). Vendar hkrati opozarja, da je DPP pravica, primerljiva s pravico do dolgotrajne oskrbe, zato prejemnik DPP ne more dobiti pozitivne odločbe o pravici do dolgotrajne oskrbe. Taka oseba bi torej po tej razlagi ohranila dodatek za pomoč in postrežbo, a morda ne bi več imela pravne podlage za bivanje v domu starejših.
Dodatek za pomoč in postrežbo sicer prejema 464 oseb, povprečen mesečni znesek na upravičenca pa je 207 evrov.
Kaj se bo zgodilo z družinskimi pomočniki?
Vse skupaj se vam verjetno že zdi precej zapleteno, a se sploh še nismo dotaknili pravice do oskrbovalca družinskega člana.
Pravica do oskrbovalca družinskega člana iz ZDOsk je načeloma zamenjava za sedanjo pravico do družinskega pomočnika. Tudi zanje obstaja problem gostote zavarovanja, o kateri smo pisali zgoraj. Drugi problemi pa niso povsem enaki kot pri tistih, ki so oskrbovani v instituciji.
Kadar ima oseba poleg pravice do družinskega pomočnika tudi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, mu ZZZS, kot pojasnjujejo tam, ne more odvzeti dodatka za pomoč in postrežbo, zato mu mora izdati negativno odločbo o pravici do dolgotrajne oskrbe. To bi lahko pomenilo, da bi obdržal DPP, njegov dotedanji družinski pomočnik pa ne bi bil več plačan za njegovo oskrbo.
Če pa gre za osebo s pravico do družinskega pomočnika, ki ne prejema DPP, naj bi imel ZZZS več možnosti. Če bi bila oseba ob ocenjevanju upravičenosti do dolgotrajne oskrbe uvrščena v četrto ali peto kategorijo oskrbe, bi ZZZS morda lahko preoblikoval družinskega pomočnika v oskrbovalca družinskega člana. A to velja samo pod pogojem, da pomočnik, po novem oskrbovalec, izpolnjuje nov pogoj psihofizične sposobnosti, ki jo ocenjuje njegov izbrani zdravnik. Če ga ne bi, bi se moral poiskati drug oskrbovalec.
Četrta in peta kategorija oskrbe sta najvišji, za osebe, ki potrebujejo največ pomoči. Če bi oseba s pravico do družinskega pomočnika spadala v katero od prvih treh kategorij, ji pravica do oskrbovalca družinskega člana ne bi več pripadala. ZZZS bi taki osebi lahko (proti njeni volji) podelil pravico do bivanja v instituciji. Dotedanji družinski pomočnik pa bi si moral poiskati drug vir dohodka. “To so ljudje, ki so že dlje časa odsotni s trga dela, torej je možnost zaposlitve otežena,” so poudarili na ZZZS.
Kaj želi ministrstvo za zdravje?
Zakon o dolgotrajni oskrbi je dober, saj ljudem prinaša boljšo oskrbo in nižje stroške, vztrajajo predlagatelji referenduma in tisti, ki se z njimi strinjajo. Pri tem priznavajo, da ima zakon pomanjkljivosti, vendar te po njihovem prepričanju niso takšne, da jih vlada ne bi mogla odpraviti pred 1. januarjem 2023. Kaj šele, da bi bilo treba uveljavitev dveh rešitev zamakniti na 1. januar 2024, so dodali.
Kaj točno želi na področju dolgotrajne oskrbe storiti aktualna vlada, ni jasno. Mesec je oktobra napovedal, da bodo 15. novembra predstavili okvir nove celovite ureditve sistema, a nato je na ta dan ministrstvo za zdravje koalicijskim poslanskim skupinam in deležnikom poslalo osnutek predloga novega zakona o dolgotrajni oskrbi, ki očitno ni to. Osnutek je podoben ZDOsk, a bi zamik uveljavitve rešitev zamaknil še dlje kot ZDOsk-A, na oktober 2024. Poleg tega vsebuje nekaj vsebinskih sprememb, zaradi katerih je po neuradnem mnenju nekaterih deležnikov slabši od zakona Janševe koalicije, ki mu očitajo predvsem neizvedljivost. V petek je Mesec povedal, da vlada osnutek umika.
Še v četrtek popoldne je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan dejal, da bi se lahko po njegovi oceni z deležniki o novem zakonu uskladili v dveh ali treh tednih in da bi ta zakon lahko bil, če bi bilo to zakonito, sprejet še letos. Čeprav naj bi bil njegov osnutek namenjen predvsem odpravljanju slabosti ZDOsk, so na ministrstvu za zdravje menili, da bi lahko pripeljal do nove celovite ureditve tega področja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje