Menu Item
Državni zbor je odgovoril na dopis ustavnega sodnika Roka Svetliča. Odgovor pritrjuje predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič, da je lahko brez sklepa državnega zbora ali njegovega delovnega telesa ustavnemu sodišču posredovala zahtevo za izločitev sodnika Klemna Jakliča iz odločanja o noveli zakona o RTVS.
Državni zbor je odgovoril na poizvedovanje ustavnega sodnika Roka Svetliča, kje obstaja pravna podlaga za samostojno sodelovanje predsednika državnega zbora v postopkih pred ustavnim sodiščem, v katerih je državni zbor nasprotni udeleženec. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je namreč brez sklepa državnega zbora ali njegovega delovnega telesa na ustavno sodišče poslala predlog za izločitev ustavnega sodnika Klemna Jakliča iz odločanja o pobudi za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS.
Pod odgovor na poizvedovanje Roka Svetliča, ki je sodnik poročevalec v zadevi, se je podpisala podpredsednica državnega zbora Nataša Sukič, ki jo je Urška Klakočar Zupančič pooblastila, da jo nadomešča v času njene trenutne službene odsotnosti. V odgovoru je po naših informacijah ugotovljeno, da mora ustavno sodišče – ob spoštovanju pravil o zastopanju državnega zbora v postopku pred ustavnim sodiščem in zagotavljanja enakega varstva pravic – predsednici državnega zbora priznati položaj zakonitega zastopnika udeleženca v postopku.
To mnenje utemeljujejo z določili ustave, zakona o državnem zboru in poslovnika državnega zbora, navedeni pa so tudi nekateri dosedanji sklepi in odločbe ustavnega sodišča. Izpostavljen je 84. člen ustave, ki določa, da ima državni zbor predsednika, ki ga izvoli z večino glasov vseh poslancev. Po navedbah v odgovoru torej že ustava določa, da ima funkcija predsednika državnega zbora reprezentativen značaj. Sklicujejo se tudi na člen zakona o državnem zboru, ki govori, da predsednica oziroma predsednik državnega zbora predstavlja državni zbor, vodi delo državnega zbora in opravlja druge naloge v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom.
Na podlagi vseh omenjenih aktov je po besedah naših virov v odgovoru ustavnemu sodišču ugotovljeno, da predsednik državnega zbora predstavlja državni zbor in je njegov zakoniti zastopnik. Pisci odgovora so pod drobnogled vzeli tudi predpise, ki urejajo postopke pred sodišči. Zaključili so, da ni nikjer določeno, da predsednik državnega zbora za procesna dejanja v postopku pred ustavnim sodiščem potrebuje odobritev državnega zbora ali delovnega telesa, zato lahko v postopku pred ustavnim sodiščem kot zakoniti zastopnik opravlja vsa procesna dejanja.
Poudarili so še, da je ustavno sodišče predsednici državnega zbora odobrilo vpogled v spis o noveli zakona o RTVS, s čimer da ji je že priznalo položaj zakonitega zastopnika udeleženca v postopku. Ob tem naj bi izpostavili, da ustavno sodišče tedaj državnega zbora ni zaprosilo za pojasnilo, na kateri pravni podlagi lahko njegova predsednica opravi to procesno dejanje.
Kot smo poročali, so bili v krogih blizu Urške Klakočar Zupančič nad dopisom Svetliča močno presenečeni. Kot nedopustno so ocenjevali, da ustavni sodniki stranko v postopku sprašujejo o pravni podlagi. Pri tem so izpostavljali pravno načelo “iura novit curia”, torej načelo, da sodišče pozna pravo. “Sodišče zahtevek ovrednoti po veljavnem pravu, ki ga mora samo poznati,” so poudarjali.
Spomnimo, da ima ustavno sodišče trenutno na mizi tri predloge za izločitev ustavnih sodnikov iz odločanja o noveli zakona o RTVS. Prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo te novele, predsednik programskega sveta javne radiotelevizije Peter Gregorčič je predlagal izločitev sodnice Neže Kogovšek Šalamon. Zmotilo ga je njeno dopolnilno delo na Mirovnem inštitutu. Ta inštitut je sodeloval v referendumski kampanji o noveli zakona o RTVS in pri pripravi analize stanja na javnem zavodu, ki so jo na ustavno sodišče pred kratkim vložile nevladne organizacije. Zapisale so, da je za varovanje svobode medijev in pravice javnosti do obveščenosti nujna takojšnja uveljavitev novele.
Vršilec dolžnosti direktorja TV Slovenija Uroš Urbanija je predlagal izločitev sodnika Mateja Accetta, ki je sicer predsednik ustavnega sodišča. Razlog za Urbanijev predlog naj bi bilo Accettovo srečanje s podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo v začetku marca. Jourova je zagotovila, da s predsednikom ustavnega sodišča nista govorila o ustavnem presojanju novele zakona o RTVS, nasprotniki novele pa niso varčevali z obtožbami, da je bilo njeno srečanje z Accettom prav v funkciji pritiska na sodnikovo odločanje. Spomnimo, da je sicer predsednik ustavnega sodišča februarja glasoval za zadržanje izvajanja (dela) novele zakona o RTVS, kar so predlagali pobudniki ustavne presoje.
Izločitev sodnika Klemna Jakliča pa je – potem ko se je začelo zapletati s predlogom predsednice državnega zbora – predlagala še vlada. Vsebina obeh predlogov je identična. Jakliču očitajo, da je v času referendumskih aktivnosti pri sprejemanju doslej veljavnega (Grimsovega) zakona o RTVS leta 2005 volilce aktivno nagovarjal k podpori oziroma sprejemu tega zakona. Izpostavljeno je tudi, da je na tej zakonski podlagi temeljilo imenovanje Jakliča za člana nadzornega sveta RTVS – na to mesto ga je leta 2006 predlagala poslanska skupina SDS.
Pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS je imelo sicer ustavno sodišče ponovno na dnevnem redu včerajšnje seje. Kot je sporočilo, pa v tej zadevi ni sprejelo nobene odločitve, tudi ne o zahtevah za izločitev sodnikov iz odločanja. Obravnavo naj bi predvidoma nadaljevalo na prihodnji seji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje