Ustavno sodišče, ki ima na dnevnem redu jutrišnje seje ponovno pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS, ima na mizi kar tri zahteve za izločitev sodnikov. Med njimi je tudi zahteva za izločitev predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta.
Zahteve za izločitev ustavnih sodnikov iz odločanja o noveli zakona o RTVS se vrstijo. Po tem, ko je bil januarja že izločen Rok Čeferin, ima ustavno sodišče zdaj na mizi še tri zahteve za izločitev. Kot so nam potrdili na ustavnem sodišču, se te nanašajo na sodnike Nežo Kogovšek Šalamon, Klemna Jakliča in Mateja Accetta, ki je sicer predsednik ustavnega sodišča.
Po navedbah Mladine je predlog za izločitev Accetta podal eden od pobudnikov ustavne presoje, vršilec dolžnosti direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija. Sklepati je mogoče, da ga je k temu spodbudilo Accettovo srečanje s podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo v začetku marca. Jourova, ki je pristojna tudi za področje medijev, je imela v Sloveniji več srečanj, na katerih je med drugim govorila o neodvisnosti medijev in zaščiti novinarjev. Po njenih besedah z Accettom sicer nista govorila o ustavnem presojanju novele zakona o RTVS, prav zaradi tega, ker postopek še teče, je takrat poročala STA. Je pa Jourova dejala, da je prepričana, da bo odločitev ustavnega sodišča pokazala, kako se bo javna RTV razvijala v prihodnje. “Nobenega dvoma ni, da Slovenija potrebuje visoko kakovostne javne medije z zagotovljenim financiranjem in člani uprave z visokim ugledom,” je takrat dejala Jourova. Ob tem pa ni manjkalo komentarjev nasprotnikov novele zakona o RTVS, da gre pri srečanju Jourove z Accettom za pritisk na sodnikovo odločanje.
Bo odločilen vrstni red glasovanja o izločitvah?
Zakon o ustavnem sodišču sicer določa, da ustavni sodniki o glavnih zadevah, kot je na primer skladnost zakona z ustavo, odločajo z večino glasov vseh sodnikov. To pomeni, da je za sprejem odločitve potrebnih pet glasov. Sklep o drugih vprašanjih, kamor sodi tudi izločanje sodnikov, pa je sprejet z večino glasov navzočih sodnikov (v primeru enakega števila glasov odloči glas predsedujočega).
Kot so nam pojasnili na ustavnem sodišču, pa pri odločanju o izločitvi ne sodeluje sodnik, čigar izločitev je predlagana, “ko je enkrat izločen, pa itak sploh več ne sodeluje pri zadevi”. Niso pa nam odgovorili na vprašanje, kako bodo določili vrstni red odločanja o zahtevah za izločitev sodnikov. Po navedbah nekaterih poznavalcev bi lahko namreč vrstni red odločilno vplival na to, ali bo sodnik izločen ali ne, in bo sodnike, katerih izločitev je predlagana, postavil v neenakopraven položaj. “Takšnega tekmovanja v izločanju še ni bilo,” je poudaril eden naših sogovornikov.
Čeferin že izločen
Spomnimo, najprej je svojo izločitev dvakrat predlagal sodnik Rok Čeferin. Njegov prvi predlog je bil zavrnjen, drugega pa so sredi januarja ustavni sodniki potrdili. Odvetniška družba Čeferin, katere solastnik je Rok Čeferin, je namreč za javni zavod RTVS pripravila pravno mnenje o predlogu nekaterih programskih svetnikov za razrešitev generalnega direktorja Graha Whatmougha. To mnenje, ki vsebuje tudi nekatere navedbe v prid pobudnikov ustavne presoje, pa je vodstvo javnega zavoda priložilo odgovoru na poziv ustavnega sodišča, naj RTVS pojasni, na kakšen način je po noveli zakona prenehal mandat pobudnikom ustavne presoje.
Izločitev ustavne sodnice Neže Kogovšek Šalamon je konec marca predlagal prvopodpisani pod pobudo za ustavno presojo novele zakona o RTVS, dosedanji predsednik programskega sveta javne radiotelevizije Peter Gregorčič.
Zmotilo ga je njeno dopolnilno delo na Mirovnem inštitutu, o čemer je poročala TV Slovenija. Mirovni inštitut je namreč sodeloval v referendumski kampanji o noveli zakona o RTVS in pri pripravi intervencije, ki so jo na ustavno sodišče vložile nevladne organizacije. V intervenciji so zapisale, da je za varovanje svobode medijev in pravice javnosti do obveščenosti nujna takojšnja uveljavitev novele. Kogovšek, ki je bila od leta 2012 do oktobra 2018 direktorica Mirovnega inštituta, ima za svoje sedanje dopolnilno delo na inštitutu sicer dovoljenje ustavnega sodišča.
Iz državnega zbora pa je v ponedeljek na ustavno sodišče romal predlog za izločitev sodnika Klemna Jakliča. Kot predstavnica državnega zbora ga je podpisala njegova predsednica Urška Klakočar Zupančič. Ustavnemu sodišču je predlagala, da opravi presojo več dejavnikov, ki bi lahko vplivali na Jakličevo nepristranskost pri odločanju o noveli zakona o RTVS, in odloči o njegovi izločitvi.
V predlogu je zapisano, da bi se moral ustavni sodnik Jaklič zaradi videza nepristranskosti iz odločanja izločiti že sam oziroma sam predlagati svojo izločitev. Kot razlog je navedeno, da je leta 2005, ko je bil torej sprejet doslej veljavni (Grimsov) zakon o RTV Slovenija, Jaklič sicer še kot doktorand Oxforda aktivno in javno zagovarjal ta zakon.
Na ta predlog se je odzval poročevalec v zadevi, ustavni sodnik Rok Svetlič. Državni zbor je zaprosil za pojasnilo, “iz katere pravne podlage izhaja, da je predsednik državnega zbora upravičen samostojno sodelovati v postopkih pred ustavnim sodiščem (npr. vlagati zahteve za izločitev sodnikov), v katerih je državni zbor nasprotni udeleženec”. Kot so nam povedali v kabinetu predsednice državnega zbora, odgovor na Svetličev dopis pripravljajo. Po naših informacijah pa še ni dokončno odločeno, ali ga bodo ustavnemu sodišču tudi posredovali.
Urška Klakočar Zupančič je sicer prepričana, da ima legitimno pravico za zastopanje državnega zbora v procesnih zadevah, med katere uvršča tudi predlog za izločitev ustavnega sodnika. To ji je po njenem prepričanju priznal tudi predsednik ustavnega sodišča z dovoljenjem za vpogled v spis o noveli zakona o RTVS.
V krogih blizu predsednice državnega zbora so sicer nad dopisom Svetliča močno presenečeni. Po njihovem mnenju je nedopustno, da ustavni sodniki stranko v postopku sprašujejo o pravni podlagi. Pri tem izpostavljajo pravno načelo “Iura novit curia”, torej načelo, da sodišče pozna pravo. “Sodišče zahtevek ovrednoti po veljavnem pravu, ki ga mora samo poznati,” dodajajo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje