Menu Item
Elektro Ljubljana je deset let sodeloval s podjetjem VPS Svetovanje, ki ga vodi Miloš Njegoslav Milović, nekdanji Drnovškov varnostnik in neuradni svetovalec premierja Roberta Goloba. Skupno je Elektro Ljubljana plačal 308.800 evrov, vendar v državnem podjetju ne najdejo ne pogodbe z VPS Svetovanjem ne poročil o opravljenem delu.
Elektro Ljubljana je do lanske jeseni sodeloval s podjetjem VPS Svetovanje, v katerem je poslovodja in solastnik Miloš Njegoslav Milović, ki se je sestal z več ministri iz vrst vladajoče stranke Gibanje Svoboda. V sredo so nam iz Elektro Ljubljana sporočili, da so imeli pogodbo za svetovanje sklenjeno deset let, od aprila 2011 do oktobra 2021, in da so VPS Svetovanju na podlagi pogodbe izplačal 308.800 evrov.
Dokumentacije ni
Ko smo zaprosili za to pogodbo, pa so nam odgovorili, da nam je ne morejo poslati, ker z njo ne razpolagajo. Prav tako ne vedo, ali je VPS Svetovanje izpolnilo obveznosti iz pogodbe, so dodali. “Ne razpolagamo z nobeno vsebinsko dokumentacijo v zvezi s tem poslovnim odnosom, niti s pogodbo niti s kakršnimikoli vsebinskimi poročili o opravljenih delih,” so nam sporočili.
Na Elektro Ljubljana imajo samo podatke, da so bila opravljena plačila podjetju VPS s sklicevanjem na pogodbo, ki je ne najdejo.
“Šlo za zaupno razmerje med takratno upravo in izvajalcem storitve,” so pojasnili. “Z vsebino in izpolnitvijo pogodbenih obveznosti je bila izključno seznanjena le takratna uprava družbe.”
Trenutno v Elektro Ljubljana izvajajo postopek notranje kontrole z namenom, da se pogodba iz leta 2011 v arhivih najde, so še dodali.
V mandatu Andreja Ribiča
Milovićevo sodelovanje z Elektrom Ljubljana se približno ujema s trajanjem mandata Andreja Ribiča na čelu tega podjetja, ki je v večinski državni lasti. Pred objavo članka Ribičevega odziva nismo dobili, pozneje pa nam je Ribič sporočil, da ga je poslal, vendar se je izkazalo, da na napačen naslov.
Ribič trdi, da bi dokumentacija v zvezi s storitvami podjetja VPS Svetovanje morala biti v Elektru Ljubljana. “Težko komentiram, zakaj je na sedežu družbe ne najdejo,” je dodal.
Storitev, ki naj bi jih opravilo podjetje VPS Svetovanje, ni podrobneje predstavil. “Gre za svetovalne storitve, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali pa so zaupne narave,” je pojasnil.
Predsednik uprave Elektra Ljubljana je bil med marcem 2010 in novembrom 2021. V času prejšnje vlade so ga nadzorniki krivdno razrešili, Ribič pa je trdil, da so nanj pritiskali generalni sekretar stranke SDS Borut Dolanc, takratni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in uslužbenka Slovenskega državnega holdinga (SDH) Vanessa Grmek.
V Elektru Ljubljana so nam že v sredo odgovorili, da je pogodbo z VPS Svetovanje sklenila takratna uprava. “Pogodba je bila prekinjena, saj novo vodstvo njihovih storitev ne potrebuje,” so dodali takrat.
Po odhodu iz Elektra Ljubljana je Ribič aktivno sodeloval pri nastajanju Gibanja Svobode in bil tudi vodja strankinega volilnega štaba. Kot smo razkrili, je bil na dan parlamentarnih volitev v štabu tudi Milović.
Za Ribičem je vodenje Elektra Ljubljana prevzel dotedanji finančni direktor Marjan Ravnikar, a samo za nekaj mesecev. Februarja lani je namreč predsednik uprave postal Aleksander Zupančič. Pred tem je bil Zupančič vodja kabineta takratnega ministra za okolje Andreja Vizjaka.
Sredi decembra je Zupančič odstopil z mesta predsednika uprave, saj ne more biti hkrati na tej funkciji in član nadzornega sveta Petrola. Elektro Ljubljana naj bi vodil še nekaj časa, saj ima trimesečni odpovedni rok.
Vse zastonj?
Miloš Njegoslav Milović je nekdanji policijski specialec, bil pa je tudi varnostnik Janeza Drnovška v času, ko je bil Drnovšek predsednik vlade. Sedanji premier Robert Golob trdi, da sta se z Milovićem spoznala v času, ko je bil Golob državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo v Drnovškovi vladi, torej leta 1999 ali 2000. Milović je letos Golobu svetoval, naj spremeni način varovanja, nato pa je sodeloval na sestankih, kjer sta se policija in generalni sekretariat vlade dogovarjala o tej spremembi. Golob je pojasnil, da se je na Milovića obrnil, ker je vedel, da je bilo varovanje Drnovška v času, ko je bil premier, urejeno dobro.
Dnevnik je sicer poročal, da inšpektorat za notranje zadeve preverja anonimno prijavo, ki se nanaša na Milovićevo varnostno svetovanje. “Inšpektorat za notranje zadeve je 16. decembra prek državnega portala za oddajo anonimnih prijav kršitev prejel vlogo, ki vsebuje morebitne nepravilnosti. Inšpektorat prejeto vlogo obravnava v skladu s svojimi pristojnostmi in zakonskimi pooblastili,” so sporočili z inšpektorata.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po Milovičevem nasvetu preselil pisarno, nekateri drugi ministri naj bi se z njim pogovarjali o varnosti na splošno ali o temah, ki jih ne želijo razkriti. Nekaterim ministrom pa naj bi Milović prišel samo čestitat za funkcijo.
Vsi trdijo, da z njim niso nikoli imeli nobene pogodbe in da mu niso nič plačali. Prav tako ga ne plačujeta Gibanje Svoboda in Golob zasebno, trdijo v stranki. Premier pa je dejal tudi, da “Milovića nihče ne plačuje od drugje”.
Iz podjetja Gen-I, ki ga je do lanske jeseni vodil Robert Golob, pa še niso odgovorili na vprašanje o sodelovanju z Milovićem, ki smo jim ga poslali prejšnji ponedeljek.
Pred približno letom dni je bil Milović na ljubljanskem višjem sodišču obsojen za pomoč pri izvedbi fiktivnega posla v letu 2008 med Železničarskim gradbenim podjetjem Slovenskih železnic (SŽ ŽGP) ter podjetjem NB Inženiring. Takratni direktor SŽ ŽGP Leon Kostiov in takratni direktor NB Inženiringa Nihad Bešić sta krivdo priznala, Milović pa ne. Sodba zoper Milovića še ni pravnomočna, saj vrhovno sodišče še ni odločilo o pritožbi.
Zunanji svetovalec občine Komenda
Milović je bil večkrat v stiku tudi uslužbenci in vodstvom ministrstva za okolje in prostor, saj kot zunanji setovalec sodeluje z občino Komenda v zvezi s problematiko odlagališča Suhadole. Odgovor na vprašanje, ali se je Milović srečal s predstavniki ministrstva že v mandatu prejšnje vlade, še čakamo. Po nekaterih neuradnih informacijah se je, prejšnji minister za okolje Andrej Vizjak pa nam je dejal, da ga ne pozna.
Zagotovo pa se je Milović letos dvakrat srečal s sedanjim ministrom Urošem Brežanom. Najprej je kmalu po začetku njegovega mandata Milović brezplačno in na lastno pobudo, kot pravijo na ministrstvu, prišel predstavit varnostna tveganja. Nato je julija prišel na pogovor o odlagališču Suhadole skupaj s takratnim županom Komende Stanislavom Poglajenom in takratno direktorico občinske uprave v Komendi Majdo Ravnikar.
Letos oktobra je občina Komenda vendarle dobila okoljevarstveno dovoljenje za odlagališče. Občina se je nato po hitrem postopku dogovorila s podjetjem Resal za rekonstrukcijo in zaprtje odlagališče, Resal pa je hitro začel delo. Brežan si je konec novembra ogledal odlagališče, kar so nekateri razumeli kot predvolilno potezo. To je bilo namreč tik pred drugim krogom županskih volitev, na katerih je kandidirala tudi Majda Ravnikar. Na koncu je sicer izgubila proti Juriju Kernu, čeprav je v prvem krogu dobila največ glasov. Poglajen letos ni kandidiral.
Odlagališče Suhadole je eno od 21 odlagališč, za katera je Evropska unija Sloveniji leta 2009 naložila, da mora sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo zaprtje. Za 20 odlagališč so država in občine storile, kar je bilo treba, samo za Suhadole še ne. Minister Brežan je sicer ob novembrskem obisku odlagališča dejal, da bo zdaj lahko Evropsko komisijo obvestil o izpolnitvi še zadnje obveznosti.
Na ministrstvu pravijo, da gre pri letos jeseni izdanem okoljevarstvenem dovoljenju za kompromis, dosežen po zahtevnih in intenzivnih pogajanjih. Na pojasnila o tem, kje je vsaka od strani popustila, še čakamo.
Leta 2019 je inšpekcija za okolje in prostor občini Komenda odredila, da mora do julija 2020 odstraniti odpadke, ki so na tem odlagališču odloženi brez okoljevarstvenega dovoljenja. Ker občina tega ni storila, je inšpektorat junija 2021 sprožil postopek upravne izvršbe za znesek v višini 10,5 milijona evrov. Po naših informacijah je zato finančna uprava občini blokirala že okoli dva milijona evrov.
Ne glede na oktobra izdano okoljevarstveno dovoljenje mora občina inšpekcijsko odločbo izvršiti, so poudarili na ministrstvu. Rekonstrukcija in zapiranje odlagališča, ki ga trenutno izvaja Resal, bo občino stalo 714.451 evrov. Odstranitev odpadkov pa bo, kot kaže, še precej dražja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje