Zunanja ministrica Tanja Fajon je na dvodnevnem zasedanju Nata dejala, da Slovenija glede morebitnega članstva Ukrajine v zvezi Nato ohranja politiko odprtih vrat. O vstopu Ukrajine v zavezništvo sicer niso razpravljali.
Slovenija glede morebitnega članstva Ukrajine v zvezi Nato ohranja politiko odprtih vrat, je danes po dvodnevnem zasedanju zavezništva povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Razprava o ukrajinskem članstvu sicer trenutno ne poteka in je v kratkem niti ni pričakovati, je dejala.
“Ukrajina je danes v vojni, Slovenija ves čas ohranja politiko odprtih vrat, tudi v odnosu do Ukrajine,” je dejala Fajon po zasedanju Nata, na katerem so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini in pripravah na julijski vrh voditeljev v Vilniusu.
V torek se je prvič po šestih letih na ministrski ravni sestala komisija Nato-Ukrajina, kar je po besedah ministrice pomemben znak podpore Ukrajini. To, da je na torkovem zasedanju sodeloval ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski povabljen na vrh, pa kaže tudi na določeno krepitev političnega povezovanja Nata in Ukrajine, je dejala.
“Ampak o samem vstopanju Ukrajine v zavezništvo danes ni bilo razprave in je v kratkem tudi ni pričakovati,” je še povedala zunanja ministrica, ki je ministrske kolege seznanila z nedavnim obiskom slovenskega premierja Roberta Goloba v Kijevu.
Fajon je poleg tega v razpravi opozorila na pomen odgovornosti za iskanje oziroma odkrivanje vseh odgovornih za hudodelstva in grozljive zločine, ki se dogajajo zaradi ruske agresije v Ukrajini. Kolege je seznanila z diplomatsko konferenco o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu vojnih zločinov, ki jo bo konec maja gostila Slovenija.
O ruski agresiji na Ukrajino so govorili tudi v okviru razprave o oblikovanju Natove politike do Kitajske, ki bo prav tako ena od tem vrha voditeljev v Litvi. Ministrica je pojasnila, da so eno bolj poglobljeno razpravo opravili tudi že znotraj EU, sama pa v okviru strateškega sveta na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Prevladuje skupna usmeritev, da Kitajsko na eni strani potrebujemo, ko gre za naslavljanje globalnih izzivov, na drugi strani pa obstaja grožnja hibridnih oziroma kibernetskih tveganj, je povedala.
“Glede na to, da v teh dneh na Kitajsko odhaja veliko evropskih voditeljev, je eno od skupnih sporočil lahko tudi to, da bi kitajskega predsednika Ši Džinpinga prepričali, da opravi pogovor tudi z ukrajinskim predsednikom Zelenskim,” je povedala. K temu je po njenih besedah pozvalo tudi več drugih ministrov.
Poleg nadaljnje podpore Ukrajini in politike do Kitajske bo med temami julijskega vrha še določitev nove zaveze glede obrambnih izdatkov. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pričakuje, da bosta po novem dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo spodnja meja, in ne več zgornja.
Slovenija je lani za obrambo namenila 1,26 odstotka BDP, kar jo še vedno uvršča med članice Nata z najnižjimi izdatki, v nedavno sprejeti resoluciji pa se je zavezala, da bo do leta 2030 izdatke zvišala na dva odstotka BDP. Pri tem je ministrica poudarila, da ne gre zgolj za vojsko in orožje, kot si marsikdo predstavlja, ampak tudi za različne operacije reševanja, civilne zaščite in podobno.
Fajon je komentirala tudi zbiranje podpore slovenski kandidaturi za nestalno članico Varnostnega sveta ZN. Pred sklepnim delom ostaja “zmerno optimistična”. Ob robu je o kandidaturi govorila tudi z zunanjimi ministri ZDA, Severne Makedonije in Nove Zelandije. Državni sekretar ZDA Antony Blinken je na Twitterju zapisal, da sta s slovensko ministrico govorila o sodelovanju v zvezi Nato, kolektivni varnosti, neomajni podpori Ukrajini in “odgovornosti Rusije za brutalno vojno”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje