V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so danes izrazili željo po celoviti reformi zdravstva, med drugim tudi reformo plač zaposlenih, s čimer bi preprečili nadaljnje odhode zdravnikov v tujino. Po njihovem mnenju primerjanje zdravniškega poklica z ostalimi v javnem sektorju preusmerja fokus razprave, so zapisali v sporočilu.
Deseti protikoronski zakon je po njihovem mnenju “zgolj obliž in ne rešitev”, zato je za razvoj medicine in kakovostno javno zdravstvo reforma nujna. Treba bi bilo storiti vse, “da v javnem zdravstvu obdržimo nosilce zdravstvene dejavnosti, na katerih sloni delovanje javnega zdravstva in najzahtevnejše medicine”.
Pomanjkanje zdravnikov in zajezitev nadaljnjih odhodov je po njihovem mnenju moč rešiti le tako, da “se zdravniškemu poklicu prizna zahtevnost, odgovornost in obseg opravljenega dela”.
Obregnili so se tudi ob sindikalne centrale, ki da zagovarjajo trenutni plačni sistem. “Pojem ‘poklici, primerljivi zdravniškemu’ ne obstaja in ne predstavlja nobenega standarda, po katerem bi se morale ravnati ostale plače javnega sektorja,” so zapisali.
Prav primerljivost poklicev v javnem sektorju in s tem enotni plačni sistem je po njihovem mnenju namreč “generator večnega nezadovoljstva in težav”.
Napoved vložitve ustavne presoje
“Sprašujemo se, ali je v razviti demokratični družbi res tako nesprejemljivo, da se nam, ki nam je mar le za dobro delujoče javno zdravstvo in naše bolnike, ne sme dati priložnosti, da s sistemskim zakonom ustrezno naslovimo kompleksnost organizacije in nagrajevanja v javnem zdravstvenem sistemu,” so še zapisali.
To bi bilo v prihodnje po navedbah zdravniškega sindikata lahko koristno tudi za ostale skupine javnih uslužbencev. V Fidesu si želijo usmeritve fokusa razprav v smeri kakovostnega javnega zdravstvenega sistema.
Po potrditvi novega protikoronskega zakona so v sindikatu Pergam napovedali vložitev ustavne presoje dela zakona, ki zvišuje plače zdravnikom. Izrazili so zgroženost nad sprejemanjem zakonodaje brez sodelovanja javnosti. Najbolj problematične se jim zdijo določbe, ki zgolj za eno poklicno skupino posegajo v sistem plač v javnem sektorju.
Z novim zakonom za blažitev posledic covida-19 je državni zbor zvišal zgornjo mejo uvrščanja zdravnikov in zobozdravnikov v plačne razrede. Ti bodo s potrditvijo zakona do konca leta 2022 lahko uvrščeni do 63. plačnega razreda, kar je šest več kot zdaj. V delu opozicije so zato opozorili, da določba pomeni zvišanje plač zgolj za že sedaj najbolje plačane zdravnike, ob čemer spregledani ostajajo mladi zdravniki in drugi zdravstveni delavci. V Pergamu pa so napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo dela zakona, ki zvišuje plače zdravnikom.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje