Vodnik po superreferendumskem dnevu: o čem bomo odločali na referendumih 11. oktobra?

Glasovanje na referendumih bo potekalo dobrega pol leta po parlamentarnih volitvah in le mesec dni pred rednimi lokalnimi volitvami. Po mnenju analitikov bo tokratni referendumski dan prvi večji preizkus razmerja moči med novo vladno koalicijo, ki jo sestavljajo SDS, NSi in Demokrati, v državnem zboru pa jo podpira tudi stranka Resnica, in opozicijo Svobode, Socialnih demokratov in Levice.

Koalicijske stranke skupaj z Resnico volilce pred 11. oktobrom pozivajo, da glasujejo "štirikrat ZA", medtem ko opozicija in pobudniki zakonodajnega referenduma pozivajo, da glasujejo "štirikrat PROTI".

Zakonodajni referendum in posvetovalni referendum imata različne učinke. Pri prvem volilci odločajo, ali naj v veljavo stopi zakon, ki ga je državni zbor že sprejel. Ob tem pri tem tipu referenduma velja tudi pravilo zavrnitvenega kvoruma, kar pomeni, da bo zakon zavrnjen v primeru, če bo dosežen zavrnitveni kvorum – proti zakonu mora glasovati večina volilcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volilcev.

Glede na zadnje podatke o številu volilnih upravičencev v državi bo tudi tokrat zavrnitveni kvorum postavljen pri podobni številki volilcev kot v preteklosti. Za zavrnitev zakona bo moralo v nedeljo glasovati nekaj več kot 339 tisoč volilcev. V primeru, da bi bil zavrnitveni kvorum dosežen, zakon ne stopi v veljavo, državni zbor pa nato najmanj eno leto po razglasitvi rezultatov glasovanja ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko podoben in bi bil v nasprotju z voljo volilcev.

Posvetovalni referendum pa ima drugačno vlogo – državni zbor jih običajno razpiše, da se volilci predhodno ali načelno izrečejo o nekem družbenem vprašanju. Gre bolj ali manj za sredstvo testiranja javnega mnenja, ob tem pa za državni zbor ni pravno zavezujoč. V preteklosti se je že zgodilo, da je bila volja volilcev na kakšnem od posvetovalnih referendumov izražena, da si želijo določenih sprememb, pa pobudniki nato vendarle niso šli v predlagane spremembe.

Volilci se bodo ob prihodu na volišče lahko odločili, koliko glasovnic bodo prevzeli – lahko glasujejo na vseh štirih, lahko le na treh, dveh ali le na enem. Volilni molk se bo začel 9. oktobra ob polnoči in bo trajal do zaprtja volišč v nedeljo do 19. ure.

Zakonodajni referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi

Volilke in volilci se bodo morali 11. oktobra izreči, ali podpirajo uveljavitev novele zakona o parlamentarni preiskavi, ki jo je državni zbor sprejel konec letošnjega maja. To bo tudi edino glasovanje, ki bo neposredno vplivalo na veljavo omenjene zakonodaje.

Zahtevo za zakonodajni referendum so s skoraj 45 tisoč overjenimi podpisi volilcev vložili nekdanji člani Odbora za varstvo človekovih pravic, pri čemer so se jim že pri zbiranju podpisov in vstopu v uradno kampanjo pridružile številne nevladne organizacije (med njimi CNVOS, Danes je nov dan in Umanotera) ter opozicijske stranke Svoboda, SD in Levica.

Z novelo zakona, ki jo je državni zbor sprejel maja, želi vladajoča koalicija bistveno skrčiti možnosti pravnega varstva preiskovancev, ki se znajdejo v preiskavi parlamentarne preiskovalne komisije. Če bi bila novela na referendumu potrjena, posameznik v preiskavi ne bi več mogel izpodbijati akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem.

Tožbo v upravnem sporu zaradi morebitnih kršitev človekovih pravic bi lahko vložil šele v osmih dneh po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije. Pobudniki referenduma prav zaradi tega opozarjajo, da preiskovalne komisije teh poročil pogosto sploh nikoli ne sprejmejo, med postopkom pa lahko poslanci z dostopom do osebnih podatkov in javnimi zaslišanji nepopravljivo očrnijo ugled preiskovancev. Ob tem izpostavljajo, da tarče parlamentarnih preiskav pogosto niso le javni funkcionarji, temveč tudi novinarji, gospodarstveniki, aktivisti in druge osebe.

Na drugi strani pa vladajoča koalicija trdi, da je dosedanja ureditev omogočala zlorabe in proceduralna zavlačevanja, s katerimi so se nekateri vplivni posamezniki in politiki izogibali parlamentarnemu nadzoru ter ugotavljanju politične odgovornosti. Ob tem izpostavljajo nujnost ureditve učinkovite preiskave domnevnih koruptivnih dejanj in sumov zlorab v gospodarstvu in energetiki.

Da bi novela zakona padla na referendumu, mora večina volilcev, ki se bo udeležila glasovanja glasovati proti, pri čemer mora biti dosežen prag zavrnitvenega kvoruma – proti mora glasovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev.

Posvetovalni referendum o ukinitvi obveznega RTV-prispevka

Aktualna vladna koalicija je skupaj z zunajkoalicijsko partnerico Resnico v državni zbor konec julija vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o ukinitvi plačevanja obveznega prispevka za RTV Slovenija, s tem pa so ponovno odprli dolgoletno politično polemiko o financiranju javnega medijskega servisa. Državni zbor je na avgustovski izredni seji po burni razpravi sprejel odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o tej temi.

Pobudniki referenduma so med razlogi za njegov razpis izpostavljali predvsem spremenjene medijske navade prebivalstva in stališče, da državljani ne bi smeli biti prisiljeni plačevati programov, ki jih ne gledajo ali poslušajo. Ob tem je bilo ponovno slišati že mnogokrat slišane očitke o politični neuravnoteženosti javne radiotelevizije in pristranskosti v korist leve politične opcije.

Izpostavljali so tudi, da ukinitev prispevka ne bi pomenila ukinitve RTV Slovenije, temveč zgolj spremembo na neposredno proračunsko financiranje ob hkratni racionalizaciji poslovanja tega javnega zavoda. Na desnem političnem polu sicer že dlje časa poudarjajo, da je na RTV Slovenija zaposlenih občutno preveč ljudi, pri tem pa pogosto vlečejo vzporednice z drugimi javnimi servisi iz drugih držav EU.

Na drugi strani pa opozicija, civilna družba, Društvo novinarjev Slovenije in novinarski sindikat opozarjajo, da gre pri vprašanju ukinitve RTV-prispevka za nevaren poskus politične podreditve osrednjega medijskega servisa. Odvisnost RTV Slovenija od državnega proračuna bi lahko negativno vplivala na medijsko poročanje zaradi pritiskov vsakokratne vladajoče garniture predvsem v obliki morebitnega odtegovanja ali pogojevanja denarja z namenom vplivanja na uredniške odločitve. Pri tem so v kampanji večkrat spomnili na primer Slovenske tiskovne agencije (STA), ki je v času tretje vlade Janeza Janše več mesecev ostala brez financiranja in je bila dolgo časa na robu preživetja.

Ker gre za posvetovalni referendum, morebitni uspeh pobudnikov še ne pomeni samodejne odprave plačevanja obveznega RTV-prispevka. Bi pa podpora volilk in volilcev dala vladajoči koaliciji politični mandat, da pripravi novelo zakona o RTV Slovenija, s katero bi plačevanje prispevka ukinila in na novo določila način proračunskega financiranja tega javnega servisa.

Posvetovalni referendum o pogojevanju denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom

Tretje referendumsko vprašanje se dotika temeljnih načel socialne politike in pogojev za upravičenost do socialnih transferjev. Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o tem, ali naj delovno sposobni prejemniki denarne socialne pomoči v zameno zanjo opravljajo družbenokoristna dela, so v parlamentarno proceduro prav tako vložile koalicijske stranke skupaj z Resnico, pri čemer je pobuda prišla predvsem iz vrst Nove Slovenije (NSi).

Predlagatelji želijo z referendumom preveriti podporo zamisli, po kateri bi zdravi in delovno sposobni posamezniki, ki nimajo objektivnih ovir za delo, v zameno za prejemanje denarne pomoči morali prispevati skupnosti. V koaliciji namreč trdijo, da je med brezposelnimi prejemniki denarne socialne pomoči kar okoli 60 odstotkov oziroma več kot 11 tisoč dolgotrajno brezposelnih, kar po njihovem mnenju dokazuje, da se preveč delovno sposobnih ljudi ujame v pasivno prejemanje pomoči.

Zagovorniki predloga ob tem izpostavljajo tudi načelo družbene pravičnosti – po njihovih navedbah mora država poskrbeti za bolne, invalide in starejše, medtem ko za zdrave posameznike socialna pomoč ne bi smela postati trajen način preživetja.

Kot primere družbenokoristnih del izpostavljajo pometanje pločnikov, urejanje parkov, pomoč v domovih za starejše ali druga lažja komunalna in občinska opravila, s čimer želijo preprečiti izkoriščanje države ter prejemnike aktivirati in spodbuditi k vključitvi na trg dela.

Na drugi strani pa opozicija, nevladne organizacije in strokovnjaki s področja sociale referendumsko vprašanje označujejo za nevaren primer populizma, ki stigmatizira najranljivejše skupine prebivalcev, ob tem pa ruši tudi načela socialne države. Opozarjajo namreč, da pri dolgotrajnih prejemnikih socialne pomoči v večini primerov ne gre za izogibanje delu, temveč za preplet večplastnih stisk: nizke izobrazbe, zadolženosti, stanovanjske problematike, psihosocialnih težav in družinskih problemov.

Da je referendumsko vprašanje protislovno, je ob obravnavi v državnem zboru v mnenju opozorila tudi zakonodajnopravna služba DZ, ki je izpostavila, da že veljavni zakon o socialnovarstvenih prejemkih jasno določa, da je do pomoči upravičena le oseba, ki si materialne varnosti ne more zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sama nima vpliva. Tisti, ki ponujeno zaposlitev ali vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja neupravičeno odklanjajo, namreč pravico do pomoči izgubijo že po obstoječi ureditvi.

Tudi pri tem vprašanju gre za posvetovalni referendum, katerega izid za poslance pravno ni zavezujoč in samodejno ne uvaja novih pravil. Bi pa morebitno večinsko potrditev na referendumu vladna koalicija lahko razumela kot signal za pripravo sprememb zakona o socialnovarstvenih prejemkih.

Posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah

Pri referendumskem vprašanju o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah gre za svojevrstno pravno in politično posebnost, saj se bo parlament z volivci posvetoval o ukrepu, ki ga je z zakonom pravzaprav že uveljavil. Državni zbor je namreč sredi junija že sprejel novelo zakona o lokalnih volitvah, s katero je državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem v Sloveniji po več kot dveh desetletjih odvzel pravico do glasovanja na lokalni ravni.

Predlog za razpis posvetovalnega referenduma o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah so vložili poslanci vladne koalicije skupaj s stranko Resnica. Ker so nevladne organizacije tik pred začetkom zbiranja podpisov za zakonodajni referendum odstopile od pobude, je novela nemoteno začela veljati že 2. septembra.

Predlagatelji referenduma odvzem volilne pravice tujcem iz tretjih držav utemeljujejo z oceno, da so se demografske razmere v državi od leta 2002, ko je bila ta pravica uveljavljena, korenito spremenile. V koaliciji in Resnici poudarjajo, da število tujcev narašča in v posameznih občinah predstavlja že skoraj petino prebivalcev, zaradi česar menijo, da mora o tako temeljnem vprašanju državne suverenosti in lokalne samouprave neposredno odločati ljudstvo.

Na očitke, zakaj so se koalicijske stranke in Resnica zavzele za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu, ki je že sprejet in uveljavljen, pa so v koaliciji odgovarjali, da želijo s potrditvijo na voliščih pridobiti najvišjo možno neposredno demokratično legitimnost za svojo odločitev ter utrditi stališče, da mora oblast v občinah ostati izključno v rokah domačih državljanov in državljanov EU.

Opozicija ter nevladne organizacije, ki zastopajo tujce, pa na drugi strani poudarjajo, da lokalne volitve niso vprašanje državne suverenosti, temveč vsakodnevnega bivanja v skupnosti. Opozarjajo tudi, da ljudje iz tretjih držav s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji živijo, delajo, plačujejo davke in občinske storitve, ob tem imajo otroke v lokalnih vrtcih in šolah, zato bi morali imeti pravico do soodločanja o razvoju svojega lokalnega okolja.

Razpis posvetovalnega referenduma po tem, ko je zakon že sprejet in uveljavljen, so označili za politično zlorabo referendumskega instituta, ki je namenjen posvetovanju pred sprejemom odločitev, ne pa naknadnemu potrjevanju. Opozicijski poslanci so se zato obrnili na ustavno sodišče z zahtevo za ustavno presojo zakona, a je sodišče njihov predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona zavrnilo, o vsebini zakona pa še odloča.

Ker gre za posvetovalni referendum in je zakon z odvzemom volilne pravice že stopil v veljavo, izid glasovanja sam po sebi pravno ne bo spremenil ničesar. Rezultat glasovanja bo služil predvsem kot politična potrditev ali zavrnitev že sprejetega zakona. Ker bodo čez dober mesec dni tudi lokalne volitve, bo rezultat mogoče interpretirati tudi kot politično sporočilo pred volitvami. V primeru, da bo ustavno sodišče v prihodnosti novelo zakona o lokalnih volitvah razveljavilo, pa bi lahko rezultat volje volilcev imel vlogo v nadaljnjih političnih razpravah o tej temi.