Voditelji držav članic EU so nocoj v Bruslju po neuradnih informacijah nekoliko zbližali stališča o nadaljnjih ukrepih za soočanje z energetsko draginjo. Zaenkrat so sicer opravili zgolj prvi krog razprave, v katerem se je pokazalo, da so članice razdeljene na tri tabore.
Premierji in predsedniki držav članic so popoldne začeli razpravo o ta teden predstavljenih predlogih Evropske komisije za soočanje z energetsko draginjo, ki med drugim vključujejo omejevanje cen plina na nizozemskem vozlišču za trgovanje z zemeljskim plinom TTF.
Osnutek sklepov, ki jih je pred vrhom pripravil predsednik Evropskega sveta Charles Michel, gre medtem po besedah slovenskega premierja Roberta Goloba dlje. Predvideva dinamično kapico za omejitev špekulativnih dvigov cen na plinskem trgu in uvedbo cenovne kapice za plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, je povedal premier. Gre za t. i. iberski model omejevanja cen plina za proizvodnjo elektrike.
Kot je ob prihodu na vrh povedal Robert Golob, ta predlog podpira 16 držav članic, tudi Slovenija.
V razpravi pa se je pokazalo, da poleg tega tabora, ki je pripravljen tudi nekoliko popustiti pri omejevanju cen plina, obstajata še dva. Južne članice si želijo predvsem več možnosti za financiranje ukrepov za soočanje z draginjo, Nemčija, Avstrija, Nizozemska in Danska pa medtem vztrajajo pri nasprotovanju omejevanju cen.
Voditelji so po prvem krogu prekinili razpravo, da je predsednik Evropskega sveta pripravil nov osnutek sklepov, ki je nekoliko omiljen. O tem zdaj razpravljajo med večerjo.
Medtem se omenja možnost, da bi novembra sklicali novo zasedanje Evropskega sveta, če na tokratnem ne bi dosegli dogovora. Že prihodnji teden bodo sicer o predlogu komisije razpravljali ministri za energetiko.
Golob ob prihodu: Poslati moramo sporočilo, da se EU enotno sooča z energetsko krizo
“V resnici si danes ne moremo privoščiti, da z vrha ne bi odšli z zelo jasnim sporočilom. S sporočilom, da je Evropska unija enotna o tem, kako se sooča z energetsko krizo, in s sporočilom, da bodo cene v bodoče stabilne, da bosta plin in električna energija na razpolago tako za potrošnike kot tudi za industrijske odjemalce in da bodo trgi delovali,” je v izjavi za slovenske medije povedal premier.
Po njegovih besedah se namreč danes nahajamo v položaju, ko je zelo težko predvideti karkoli, vse pa se začne na trgih. Zato bo glavna razprava potekala o tem, kako v hitrem obdobju regulirati cene in trge, zato da bomo to zimo imeli normalne, stabilne cene, je še povedal.
Premier pričakuje, da bodo voditelji dosegli kompromis, na kar kažejo tudi pogovori v okviru evropske liberalne politične skupine Renew, v kateri je tudi nizozemski premier Mark Rutte. Nizozemska namreč skupaj z Nemčijo in Avstrijo velja za glavno nasprotnico poseganja na trg.
Kot je še povedal Golob, imajo na mizi dva predloga. Enega je predstavila Evropska komisija, drugi pa je predlog predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. Ta gre bistveno dlje od predloga komisije, je pojasnil in dodal, da ga skupaj podpira 16 držav članic, tudi Slovenija.
Michelov predlog v nasprotju s predlogom komisije predvideva dinamično kapico za omejitev špekulativnih dvigov cen na plinskem trgu. Poleg tega pa predvideva uvedbo cenovne kapice za plin, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije. “Ti dve novosti v Michelovem predlogu v resnici stabilizirata oba energetska trga – plinskega in električnega. In stabilizirata ju takoj, ne za prihodnjo sezono,” je poudaril Golob.
Michel: Sklepi predstavljajo dobro ravnotežje, da dosežemo dogovor danes
Imamo ukrepe in orodja, s katerimi je mogoče delovati, da znižamo cene, zmanjšamo porabo energije in zagotovimo zanesljivost oskrbe, je povedal Michel ob prihodu na vrh EU.
“Predlogi so na mizi, sklepi predstavljajo dobro ravnotežje, da dosežemo dogovor danes. Verjetno bo težko, vendar je zelo pomembno, da danes ali jutri pošljemo zelo močan signal, da smo odločeni delovati skupaj, da bi dosegli pozitiven učinek,” je dejal Michel. To je po njegovem mnenju bistvenega pomena za evropska gospodinjstva in podjetja po vsej Evropi.
Nemški kancler Olaf Scholz pa je ob prihodu na zasedanje poudaril, da je treba opraviti “pravo razpravo o tem, kako znižati cene in imeti dovolj ponudbe (plina, op.p.) za vse v Evropi”, pri čemer se je po njegovem pomembno pogovarjati o ukrepih, ki delujejo. “Nihče si ne želi sprejemati odločitev, ki so v teoriji dobre, na koncu pa ni plina,” je pojasnil.
Po njegovem je treba ugotoviti, kako podpreti vse države skupaj, da bi znižali ceno plina, ne le s subvencijami, pač pa tudi na svetovnem trgu. Pri tem je ponovil, da je treba sodelovati z drugimi državami v Aziji kot tudi v skupini G7, da bi znižali cene.
Pri tem je zavrnil kritike na račun Nemčije, češ da ni dovolj solidarna s preostalo Evropo, zlasti ko gre za vprašanje uvedbe cenovne kapice na plin, kar zagovarja več držav članic EU. Spomnil je, da je Nemčija največja podpornica EU in največ prispeva v evropski proračun.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je ob prihodu na srečanje dejal, da “za Nemčijo ali za Evropo ni dobro, da se izolira”, pri čemer je namignil na nasprotovanje Berlina predlogom za znižanje cen energije v EU. Kot je poudaril, je treba ohraniti enotnost Evrope, tako finančno kot tudi politično.
Ukrepi za spopadanje z energetsko draginjo bodo ob vojni v Ukrajini ena glavnih tem dvodnevnega vrha EU, pri čemer se bodo voditelji osredotočili na zagotavljanje zanesljivosti oskrbe, skupne nabave plina ter znižanje cen energije za gospodinjstva in podjetja.
Med državami članicami so sicer še vedno precejšnja razhajanja glede vprašanja uvedbe cenovne kapice na ves plin v EU, za kar se med drugim zavzema tudi Slovenija. Temu nasprotujeta predvsem Nemčija, pa tudi Nizozemska, saj da bi to lahko vodilo v zmanjšanje dobav plina v Evropi.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje