Vlada pripravlja dva zakona za nadaljnjo pomoč prizadetim v poplavah. Z drugim interventnim zakonom naj bi naslovila ukrepe za čim hitrejši potek sanacije, med drugim začasno namestitev in hitrejši pretok humanitarne pomoči do prebivalcev, vzpostavili naj bi tudi tehnično pisarno na terenu ter uvedli ukrep nujne rekonstrukcije, ki naj bi pohitril pridobivanje dovoljenj za nekatere objekte. Z zakonom o obnovi pa bi nato uvedli sistemske ukrepe za dolgoročno odpravo posledic. Zakon naj bi vlada potrdila prihodnji teden.
Prve interventne ukrepe po poplavah je vlada združila v noveli zakona o preprečevanju posledic naravnih nesreč, ki je v veljavi od minulega petka. Med njimi so predplačila občinam, širši obseg upravičencev do pomoči v kmetijstvu, subvencioniranje višje sile in čakanja na delo, pomoč samozaposlenim, izredni dopust za prostovoljce.
Na današnji seji pa je vlada obravnavala nov set ukrepov z namenom, da pomoč pride, kot je dejala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, “hitro in učinkovito” do ljudi in da se lahko začne sanacija, ki bo sicer trajala dolgo časa. Gre za ukrepe, ki bodo pomagali tako prebivalcem kot občinam in podjetjem, je dejala ministrica. Poudarila je, da je to nabor ukrep, ki jih bodo pisci zakonodaje do prihodnjega tedna spravili v zakonska določila. Prihodnji četrtek bo vlada nato potrjevala predloga, ki ju bodo po nujnem postopku poslali v državni zbor.
Minister za delo Luka Mesec pa je na vprašanje, ali so torej danes razpravljali o golih idejah ali so te vsaj do neke mere že usklajene z izvajalci oziroma nevladnimi deležniki, na katere vplivajo, dejal, da imajo vsakodnevne krizne sestanke – tudi z izvajalci. “Ukrepi so usklajeni z izvajalci, tako da nobenega ne morejo presenetiti,” je dejal.
Kateri predlogi so na mizi?
Drugi interventni zakon naj bi po navedbah Ajanović Hovnik, Mesca, ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana ter gospodarskega ministra Matjaža Hana vključeval naslednje ukrepe:
Začasna namestitev posameznikov in družin: ministrstvo za javno upravo je pripravilo načrt razpolaganja s praznimi nepremičninami v državni lasti, ki bodo na voljo za brezplačni najem. Druge nepremičnine za oddajo prizadetim v poplavam za začasen ali tudi trajnejši najem bo koordiniral Stanovanjski sklad RS in jih dodeljeval tistim, ki jih bodo potrebovali. Pogodbe so v pripravi, je dejala Ajanović Hovnik.
Tehnična pisarna: vlada bo oblikovala poseben organ za tehnično pomoč prizadetim prebivalcem, podjetjem, občinam pri obnovi ali rekonstrukciji objektov. Šlo bo za eno pisarno, ki bo imela več izpostav na terenu. Lokacije bodo uskladili s potrebami, je po seji vlade dejal Brežan. Z interventnim zakonom bodo opredelili naloge in pristojnosti pisarne.
Pohitritev postopkov za nujno rekonstrukcijo: ta bo po besedah Brežana zajela objekte, ki jih je zaradi varovanja premoženja nujno obnavljati in predstavljajo nevarnost za okolje nujno treba obnoviti v čim krajšem času. Vlada načrtuje “odpustke” pri soglasjih in dovoljenjih.
Občinski podrobni prostorski načrt za odpravo posledic naravne nesreče: z vsemi akterji, ki pri teh načrtih sodelujejo – praviloma so v pristojnosti občin –, bodo iskali rešitve za vse, ki so izgubili dom ali ostali brez poslovnih prostorov.
Izredne denarne pomoči, ki jih delijo centri za socialno delo: ta pomoč znaša 465 evrov za samsko osebo oziroma okoli 1.800 evrov za štiričlansko družino. Trenutno na vladi govorijo o ideji, da bi bili tisti, ki so utrpeli “resno gmotno škodo”, lahko dobili sedemkratnik tega zneska. Kriterije in postopek bodo pojasnili prihodnji teden.
Brezplačna namestitev v domove za starejše v času trajanja sanacije za tiste starejše, ki so bili prizadeti v poplavah.
Odprava pogoja garancije za povračilo škode podjetjem: Po programu odprave posledic škode v gospodarstvu bodo oškodovana podjetja prejela pomoč v višini do 60 odstotkov, če so imela škodo, ki je nastala in je upravičena do pomoči, zavarovano. V nasprotnem primeru je povračilo do 50 odstotkov. Deset odstotkov škode bodo dobili v obliki predplačila, za katerega pa, kot je danes dejal Han, ne bo potrebna garancija.
100-odstotno sofinanciranje plače: Mesec dni, med 3. avgustom in 3. septembrom, bo država sofinancirala 100-odstotno plačo. Namen je, da se poslovanje znova zažene, je dejal minister Han. V veljavi je sicer že ukrep čakanja na delo, ki predvideva 80-odstotno sodinanciranje.
Solidarnostna pomoč za samozaposlene v podjetjih, kulturi in pri kmetih, ki bi jim promet na letni ravni upadel za 25 odstotkov. V tem primeru samozaposlenemu pripada 1.200 evrov pomoči mesečno.
Moratorij na posojila za pravne in fizične osebe: ukrep naj bi veljal 12 mesecev.
Povabilo brezposelnim v program javnih del. S tem namenom bodo zvišali tudi nadomestila za javna dela, na primer pri pomoči v domovih za starejše, gradnjah, sanaciji. Tisti s peto stopnjo bodo dobiili minimalno plač, s šesto stopnjo 110 odstotkov, s sedmo stopnjo 120 odstotkov.
Hitro zaposlovanje tujih delavcev: zavod za zaposlovanje pripravlja nabor profilov, ki jih bomo potrebovali za potrebe sanacije. Zavod bo imel 10 dni za izdajo soglasja za delo, upravna enota pa ima tri mesece za izdajo enotnega dovoljenja.
Povečanje števila ur začasnega dela za upokojence, ki je zdaj omejeno na 60 ur. Koliko ur bo veljalo po novem, bo znano v torek.
Možnost solidarnostne pomoči osebnim asistentom invalidov, ki so utrpeli škodo. Pomoč bodo lahko izplačali delodajalci.
Možnost porabe subvencij invalidskim podjetjem, ki so utrpeli škodo, za sanacijo: tu je minister Mesec omenil primer invalidskega podjetja BSH, ki je bilo oškodovano v poplavah.
Sledil bo še zakon o obnovi
Drugemu interventnemu zakonu bo sledil še zakon o obnovi, ki pa naj bi prinesel sistemske ukrepe za lažjo izvedbo obnove. Ta lahk, kot je dejal Brežan, traja tudi desetletje, zato velja ukrepe dobre premisliti.
Koordinacijo sanacije prevzema Boštjan Šefic
Vlada je danes za novega državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade, zadolženega za sanacijo, imenovala Boštjana Šefica.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje