Menu Item
Čeprav je do županskih volitev še štiri mesece in bodo pred lokalnimi še predsedniške volitve, so politične kalkulacije v polnem teku. V vladajoči stranki Roberta Goloba so po informacijah N1 mnenja o tem, ali si stranka lahko privošči podporo Jankovićevemu protikandidatu, deljena. V Celju iščejo kandidata, ki bo po 24 letih končal ero do zdaj nepremagljivega Bojana Šrota, v Mariboru, kjer utegne biti volilna jesen že tako dinamična, pa celo Rok Snežič zatrjuje, da se spogleduje z župansko kandidaturo.
Po prepričljivi zmagi na parlamentarnih volitvah in podpori Marti Kos, ki bo v imenu Gibanja Svoboda kandidirala na letošnjih predsedniških volitvah, so v vladajoči stranki stekle tudi priprave na lokalne volitve. Te bodo 20. novembra, drugi krog v občinah, ki župana še ne bodo dobile v prvem krogu, pa bo 4. decembra.
Eno ključnih vprašanj je, ali lahko Gibanje Svoboda podporo s parlamentarnih volitev prenese tudi na predsedniške in lokalne volitve. Marte Kos zadnje raziskave javnega mnenja še vedno ne uvrščajo med favorite predsedniške tekme, uvrstitev v drugi krog se po dosedanjih merjenjih obeta Nataši Pirc Musar in Anžetu Logarju.
Načelno stališče v Gibanju Svoboda sicer je, da bodo skušali osvojiti čim več županskih in svetniških mest, a da ne bodo “zaradi političnega prestiža” za vsako ceno in na silo iskali protikandidatov aktualnim županom, ki imajo podporo. A po informacijah N1 skuša vladajoča stranka vsaj za zdaj v drugi in tretji največji občini, v Mariboru in Celju, sedanjima županoma Saši Arsenoviću in Bojanu Šrotu najti protikandidata. Ali pa, če to ne uspe, podpreti močnega kandidata, ki bo kandidiral proti njima s podpisi volivcev in bo programsko soroden Gibanju Svoboda.
Največja neznanka je še, kaj bodo storili v Ljubljani. Viri N1 pravijo, pravijo, da v Gibanju Svoboda že vedo, koga bodo podprli. A na vprašanje, ali bo to Zoran Janković ali kdo od njegovih protikandidatov, odgovarjajo zgolj, da bo vse jasno po septembrskem svetu stranke. Da se bodo tudi z Jankovićem o programskih sorodnostih pogovarjali, so v Gibanju za N1 potrdili tudi uradno, a opozarjajo, da to še nič ne pomeni.
Toda po neuradnih informacijah N1 so v Golobovi stranki mnenja deljena zlasti o tem, ali naj se stranka na volitvah v Ljubljani res postavi proti Jankoviću. Aktualni župan je kandidaturo za šesti zaporedni mandat že napovedal, del Golobove stranke pa naj bi ocenjeval, da je malo možnosti, da bi lahko volitve izgubil in da bi bila morebitna podpora njegovemu protikandidatu, ki v Ljubljani morda ne bo zmagal, za stranko lahko tvegana.
Jankovićev kabinet je pred nekaj dnevi za Delo na vprašanje, ali ljubljanski župan računa na podporo Gibanja Svoboda, odgovoril: “Za takšna vprašanja je še čas.” Vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic pa je v nedavnem intervjuju za Večer povedal, da Jankovićeve rezultate pozna: “Imam zaupanje v njegovo delo. Ljubljana je po njegovih mandatih drugačno mesto, gospod Janković uživa veliko naklonjenost med Ljubljančankami in Ljubljančani in to je tisto, kar šteje. Formalne odločitve pa bodo seveda sprejeli organi stranke, ko bo čas za to,” je dejal Sajovic.
Janković je pred parlamentarnimi volitvami Goloba odločno podpiral, na dan volitev je bil v njegovem volilnem štabu, pred tem tudi gost na konvenciji Gibanja Svoboda.
A dejstvo je tudi, da če imajo nekateri v vladajoči stranki zadržke do Arsenovićevega in Šrotovega načina vodenja občine, bi se našli tudi za Jankovića. Vidni predstavniki Gibanja Svoboda so denimo v N1 SOOČENJU pred parlamentarnimi volitvami že morali odgovarjati na vprašanja, ali se zaradi afere farmacevtka od Zorana Jankovića distancirajo ali ne.
V Celju, kjer že 24 let županuje do zdaj vedno nepremagljivi Bojan Šrot, Gibanje Svoboda išče kandidata, ki naj bi bil sposoben končati Šrotovo ero. Koga nagovarjajo, ne razkrivajo. Prav tako skušajo otežiti volilno jesen mariborskemu županu Saši Arsenoviću. Bodisi s svojim kandidatom bodisi s podporo nekomu, ki bo kandidiral s podpisi volivcev, a bodo v stranki zanj ocenili, da ima dobre možnosti.
Poleg tega utegne Arsenovićev županski položaj izzvati še direktor največjega doma za upokojence v državi, doma Danice Vogrinec, Marko Slavič. Slavič je v Mariboru prepoznaven, že večkrat v preteklosti se ga je omenjalo kot morebitnega županskega kandidata, najresneje po mariborskih vstajah leta 2012, zaradi katerih je odstopil Franc Kangler. Slavič se tedaj za kandidaturo ni odločil, županovanje mestu je nato prevzel Andrej Fištravec.
Slavič je za N1 potrdil, da o kandidaturi resno razmišlja. Med drugim je dejal, da bi bilo treba “k razvoju Maribora pritegniti vse, ki so rezultate s svojim delom že pokazali” in da pričakuje spoštovanje someščank in someščanov Maribora, ki “gotovo ne bodo tolerirali egocentrizma in nespoštovanja vseh tistih, ki morda mislijo drugače”.
Ali se bo za kandidaturo na koncu odločil ali ne, bo znano v kratkem, še dodaja Slavič. Če bo kandidiral, bo kandidiral s podpisi volilcev, a “če bi se našla stranka, ki bi ji bil moj program blizu, bi bil vesel tudi njihove podpore”. Po informacijah N1 Marko Slavič sicer v tem trenutku ni tisti kandidat v Mariboru, na katerega bi računali v Golobovi stranki, za zdaj se po informacijah N1 še trudijo najti svojega kandidata.
Incident s 13-letnikom je mariborskega župana Arsenoviča že veliko stal, med drugim je izgubil večino v mestnem svetu, a kmalu za tem napovedal ponovno župansko kandidaturo.
“Dogodek še enkrat obžalujem, je pa bil predstavljen napačno, ni šlo za noben napad. Drži, imam tudi svoje napake. Ima pa ta moj temperament včasih tudi prednost, energijo in prodornost. Dobil sem kredit 25 tisoč meščanov in do njih bi bilo nepošteno, da jim ne bi dal priložnosti, da presodijo o mojem delu in delu celotne ekipe na jesenskih volitvah,” je dejal maja, ko je napovedal, da se podaja v bitko za drugi mandat.
Arsenovićevi politični sopotniki v Mariboru pripovedujejo, da se župan počuti “odgovornega za mesto, da ima še velike načrte in da si zmage na jesenskih volitvah zelo želi.”
Je pa za drugo največje mesto v državi že znano, da se letos za županski stol ne bo več potegoval Franc Kangler. Kot je potrdil tudi za N1, bo kandidiral za državnega svetnika, njegovo listo pa bo na županskih volitvah zastopal načelnik mariborske upravne enote v času Kanglerjevega županovanja in zdaj mestni svetnik Željko Vogrin.
Po Mariboru krožijo tudi informacije, da naj bi županska kandidatura mikala direktorja Narodnega doma in prvo ime Festivala Lent Vladimirja Rukavino, ki je za N1 dejal: “Trenutno sem dopustu, tega za zdaj ne želim komentirati.” SDS bi utegnila v mariborsko župansko tekmo poslati mariborskega poslanca Dejana Kaloha, vendar uradne odločitve, kdo bo njihov županski kandidat, še ni.
So se pa v Mariboru, kjer utegne biti letošnja volilna tekma že tako dinamična, pojavile še špekulacije, da bo za župana kandiral Rok Snežič, ki se ga je v širši javnosti prijelo poimenovanje doktor davčnih utaj.
Leta 2013 je bil Snežič po priznanju, da je utajil davek pri preprodaji treh jaht, od katerih nobena ni obstajala, v zaporu na Dobu. Tam je spoznal Janeza Janšo, maja 2020 pa je za bosanski portal capital.ba med drugim dejal, da glede davkov Janševi vladi tudi on “malo svetuje”. Janša je to, da Snežič svetuje njemu in njegovi vladi, zanikal.
Organi pregona so Snežiča osumili goljufije in pomoči pri zlorabi položaja zaradi domnevnega vodenja mednarodne finančne mreže, v kateri naj bi sodelovala tudi Dijana Đuđić. Ta je pred parlamentarnimi volitvami 2018 s stranko SDS sklenila sporno posojilno pogodbo, ki jo je morala stranka januarja 2019 prekiniti, počrpani del 450.000 evrov vrednega kredita pa so vrnili s pripadajočimi obrestmi.
Rok Snežič se je skupaj s svojo soprogo Klavdijo Snežič v prejšnjem sklicu parlamenta znašel tudi pred preiskovalno komisijo državnega zbora, ki je ugotavljala domnevno pranje denarja v NKBM in domnevno nezakonito financiranje SDS.
Snežiča naj bi, kot je dejal za N1, h kandidaturi za mariborskega župana nagovarjali tudi dve politični stranki. Kateri sta, ni želel razkriti. Dodal je, da bo župansko kandidaturo najavil septembra, če se bo zanjo odločil, ključni zadržek pa naj bi bilo “večje število podjetij v tujini, zaradi česar sem pogosto odsoten”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje