Predstavniki gospodarstva in občin pozivajo državo k oblikovanju strategije pri zelenem prehodu. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je zagotovila, da sistemsko podporo že snujejo.
Predstavniki gospodarstva in občin so na današnjem dogodku Sodelovanje mest in gospodarstva za doseganje podnebnih ciljev v Ljubljani izpostavili pomen sodelovanja pri zelenem prehodu.
Slišati je bilo pozive k strategiji države pri zelenem prehodu, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik pa je zagotovila, da sistemsko podporo že snujejo.
Gospodarstveniki: Kot država moramo delovati enotno
Predstavniki gospodarstva so na okrogli mizi ‘Kako gospodarstvo lahko pripomore k razvoju trajnostnih mest’ izpostavili, da imajo dobre izkušnje pri sodelovanju z nekaterimi občinami, želijo pa si še širšega družbenega konsenza o zelenem prehodu ter državne strategije na tem področju.
Marko Lukić iz mariborskega proizvajalca nizko energijskih montažnih hiš Lumar, ki gradi tudi javne nizkoogljične ustanove, je posvaril pred prehitrim spreminjanjem smernic, politike subvencij in davkov. Po njegovih besedah se tudi ne sme zgoditi, da bi bili žrtev zelenega prehoda tisti, ki si ga objektivno ne morejo privoščiti. “To mora biti zeleni prehod, ne zelena revolucija,” je podčrtal.
Tudi Jan Jazbec iz podjetja Corwin Slovenija, ki se usmerja v zeleno in trajnostno gradnjo, je povedal, da so pri zelenem prehodu uspešnejša mesta, kjer so župani na položaju daljše obdobje. Trajnostna gradnja ima veliko dodano vrednost, je poudaril in dodal, da so na državni ravni smernice slabe, zakonodaja pa pomanjkljiva. Težave so tudi s pridobivanjem prostorskih podatkov, je povedal. Kot družba moramo pri zelenem prehodu še precej odrasti, je ocenil.
“Kot država moramo delovati enotno,” je nadaljeval Marjan Beltram iz Nomaga, ki daje poudarek tudi razvoju novih oblik mobilnosti in okolju prijaznega prevoza. Vprašati se moramo, kako bo pri nas videti prevoz ljudi in tovora čez 50 let, je pozval in se zavzel za spodbujanje sprememb v glavah ljudi. Država bi lahko denimo javne uslužbence prisilila k uporabi javnega prevoza tako, da bi jim namesto nadomestila za prevoz na delo plačala le vozovnico. Ob večjem povpraševanju po javnem prevozu bi se izboljšal tudi njegov sistem, verjame.
Matic Grobelšek iz mobilnega operaterja A1 Slovenija je medtem pojasnil, da se da s podatki, ki jih zagotavljajo mobilni telefoni, dobro spremljati migracijske tokove, s tem pa denimo prilagajati vozne rede trajnostni mobilnosti.
Župani: Treba je pozabiti na “popularnost”
Sledila je okrogla miza ‘Kje so priložnosti za sodelovanje mest in gospodarstva za doseganje podnebnih ciljev’, na kateri so dosedanje izkušnje in izzive pri zelenem prehodu predstavili župani.
Ljubljanski župan Zoran Janković je povedal, da pripravljajo vizijo zelenega prehoda do leta 2045 z vmesno postajo do leta 2027. Kot je dodal, iščejo elemente kakovosti življenja, zelene tehnologije, mobilnosti, samooskrbe, ob tem pa socialnosti, solidarnosti. Med bližnjimi okolju prijaznejšimi projekti je omenil plinsko parno enoto, v nekaj letih pa pričakuje tudi izgradnjo sežigalnice. Pri teh projektih je treba pozabiti na “popularnost”, saj v tem primeru “zgodbo takoj izgubimo”, je dejal.
Ko gre za zeleni prehod, se je zbudil tudi Maribor, je zatrdil mariborski župan Saša Arsenovič. Poleg uspešnih projektov je naštel tudi izzive mesta. Na področju energetike s strani države pogreša premislek o geotermalni energiji in energiji iz odpadnih voda, tudi štajerska prestolnica si želi preostanek smeti izkoristiti za daljinsko ogrevanje. Prav tako se po Arsenovičevih besedah preveč ukvarjamo s cestami in premalo z železnicami. Del javne uprave bi iz Ljubljane preselil v druga mesta.
Novomeški župan Gregor Macedoni, ki prav tako izvaja različne trajnostne projekte, od higienskega papirja iz odpadkov do obrata za organsko biološko predelavo, pa je izpostavil, da Slovenija ne more le prenašati rešitev iz Evrope, saj je majhna in specifična, “zato moramo biti zelo inovativni”. V tej luči je izpostavil izziv biomase.
Zbrane je danes nagovorila tudi ministrica za javno upravo Ajanović Hovnik, ki se je strinjala, da mora javna uprava zeleni prehod podpreti tudi s spremembami na sistemski ravni. Ministrstvo ob sodelovanju več deležnikov že snuje in izvaja ukrepe za zagotovitev varnega in spodbudnega institucionalnega okolja, je navedla. Napovedala je kakovostne predpise, reorganizacijo zalednega poslovanja upravnih enot ter prenovo zakona o splošnem upravnem postopku, ki bo zagotovila hitre in kakovostne odločitve organov.
Današnji dogodek je pripravila organizacija CER – Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
#related-news_5
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!