Medvrstniško nasilje na spletu je grozeč, naraščajoč in zapleten fenomen, se strinjajo strokovnjaki s tega področja, ki so sodelovali na okrogli mizi na to temo. Digitalna preobrazba je lahko za posameznika izredno koristna, lahko pa tudi nevarna. Zato je treba mlade izobraziti za pridobitev digitalnih kompetenc, podobno pa velja tudi za učitelje, so poudarili.
Medvrstniško nasilje na spletu je grozeč, naraščajoč in zapleten fenomen, se strinjajo strokovnjaki s tega področja, ki so sodelovali na okrogli mizi na to temo. “Spletnega nasilja med mladimi ne želimo – kaj lahko storimo?” so se vprašali sodelujoči.
Da so izredno pretreseni nad nedavnimi nasilnimi dogodki doma in v tujini, je poudarila Mojca Štruc z ministrstva za digitalno preobrazbo. Zato je bil današnji dogodek namenjen temu, da se skupaj z vrhunskimi strokovnjaki pogovorijo o naslavljanju in preprečevanju tovrstnih dogodkov. “Digitalna preobrazba je lahko za posameznika izredno koristna, lahko pa tudi nevarna. Zato je treba mlade izobraziti za pridobitev digitalnih kompetenc, podobno pa velja tudi za učitelje,” je dejala in napovedala tovrsten program.
Spletno nasilje ni samo prenos fizičnega nasilja na splet, ampak se pojavljajo tudi nove oblike tega nasilja. Učiteljem je namenjen projekt, ki ga izvajajo od letos, “digitrajni učitelj”, je povedal dr. Borut Čampelj z ministrstva za vzgojo in izobraževanje. Sofinancirali bodo tudi projekte za celovit razvoj digitalnih kompetenc mladih, ki je namenjen zdajšnjim generacijam šolarjev. Digitalne kompetence želijo vključiti tudi v nove učne načrte, ki so trenutno v pripravi, in to v vse predmete.
Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je poudarila, da si na ministrstvu želijo spodbujati uporabo novih digitalnih tehnologij, med katere spadajo tudi družbena omrežja. Želijo pa si, da bi jih uporabljali na odgovoren, varen in vključujoč način. “Vedno več mladih je tarča digitalnega nasilja, zato je nujno, da ukrepamo,” je poudarila.
Ministrica je odgovorila tudi na vprašanje o Tiktoku in povedala, da je ministrstvo svoj profil na tem spornem družbenem omrežju izbrisalo ter da upoštevajo navodila vladnega urada za informacijsko varnost, ki so jih dobili vsi državni organi.
Ni pa TikTok edino omrežje, ki je za določene skupine lahko nevarno, je poudarila Stojmenova Duh. Po nekaterih podatkih je največ nevarnih vsebin na YouTubu. “Ne moremo prepovedati vseh družbenih omrežij, lahko pa ozaveščamo in usposabljamo otroke, starše in učitelje, da bodo vedeli, kaj je škodljivo, kaj je res in kaj ni res in podobno.”
Digitalizacija že v vrtcih?
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je ob svoji predstavitvi v parlamentu povedal, da bo ena od prioritet njegovega mandata digitalizacija, tudi v vrtcih. To je sprožilo precej pomislekov. “V vrtcih bomo digitalne kompetence razvijali, a bomo to počeli previdno in letom primerno,” je o tem povedal Čampelj z ministrstva za vzgojo in izobraževanje.
Veliko otrokom starši že dajo naprave. Zato se vzgoja smiselne uporabe digitalnih tehnologij začne že v vrtcu, je poudaril. “Ne želimo si, da bi otroke posedli pred zaslone. Celovito bomo razvijali kompetence digitalne pismenosti, in to v veliki meri brez digitalnih naprav,” je dejal Čampa.
Starejši moramo biti zgled
Na vprašanje, ali bi bila prepoved družbenih omrežij do določene starosti ali prepoved pametnih telefonov v osnovnih šolah lahko koristen ukrep, je Stojmenova Duh odgovorila, da imajo družbena omrežja že zdaj neke omejitve. “Toda otroci znajo zamenjati letnico rojstva pri vpisu in vprašanje je, koliko lahko naredimo s prepovedjo,” je poudarila.
En del lahko naredimo z zakonodajo, a pomembnejše je, da imamo digitalno usposobljene prebivalce. “Starejši moramo biti otrokom zgled. Če nekdo na najvišji funkciji v državi ali neki influencer komunicira na tak način, otroci jemljejo kot nekaj povsem normalnega. Zato se moramo starejši začeti obnašati in pokazati, kakšni so načini komunikacije tudi na spletu. Ter ne izvajati nasilja drug nad drugim in na spletu,” je dejala ministrica.
Ministrica se je tudi opravičila mladim, “ker smo jim starejši trenutno slab zgled. Vendar ne vsi, kakor tudi vsi mladostniki na spletu niso nasilni.” Opozorila je, da ažurno in jasno odzivanje na nasilje zmanjšuje pojavnost nasilja in deluje preventivno, da proti nasilnežu ne ukrepamo z nasiljem, saj nasilje običajno povzroči še več nasilja, in da je naša dolžnost prijaviti nasilje, saj umikanje pogleda, molk ali nedejavnost v takem primeru pomenijo krepitev nasilja.
Digitalni svet je neločljivo prepleten s fizičnim
Antropolog Dan Podjed z Inštituta za slovensko narodopisje pri ZRC SAZU je na okrogli mizi opomnil, da je “digitalni svet neločljivo prepleten s fizičnim, nasilje pa se preliva iz enega sveta v drugega”.
Poudaril je, da imajo pri tem starši, vzgojitelji, učitelji, prijatelji, vrstniki in skrbniki ter šole in druge ustanove pomembno vlogo. “Morda ni ključen problem v nasilnih filmih in igrah, ki jih igrajo in gledajo mladi, temveč v agresivnih besedah in vsebinah, ki se širijo tudi po Facebooku in Twitterju, torej omrežjih, ki jih uporabljajo predvsem starejše generacije,” je dejal Podjed. Zaradi objav, ki niso fikcija, temveč resničnost, postaja družba vse bolj atomizirana, razdeljena, nepovezana in tudi nasilna.
Medvrstniško nasilje na spletu (ang. cyberbullying) je ena najbolj razširjenih oblik nasilja med mladimi. Opredeljeno je kot “namerne, ponavljajoče se škodljive prakse, naperjene proti žrtvi prek uporabe računalnikov, mobilnikov in drugih elektronskih naprav”.
“Gre za izziv v prihodnosti in pomembno problematiko, ki je nikakor ne smemo spregledati ali minimalizirati. Menim, da moramo sočasno s pozivi k digitalizaciji mlade s konstantnimi preventivnimi dejavnostmi v šoli in doma senzibilizirati in ozaveščati, da je spletno nasilje realno in nevarno, ter jih sistematično opolnomočiti za ukrepanje, če sami postanejo žrtve ali priče spletnega nasilja,” je dejala Maja Keršič, svetovalna delavka na osnovni šoli.
Barbara Brečko s Fakultete za družbene vede je dejala, da se med šolskimi deležniki porajajo dileme, dvomi in vprašanja, kako se s problemom spopasti. Šole, šolski strokovni delavci in vsi, ki se ukvarjajo z mladimi, potrebujejo nove kompetence za prepoznavanje, obravnavanje in preprečevanje spletnega nasilja ter za varno in ustrezno ukrepanje, ko njihovi učenci postanejo žrtve, storilci ali opazovalci.
Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Helga Dobrin je poudarila, da je pri vsakem nasilju, še posebno medvrstniškem, izredno pomembno osveščanje o njegovi nesprejemljivosti, pa tudi zaznava in prepoznava nasilja ter takojšnje ukrepanje in prijava. Internet in razširjenost mobilnih naprav prinašata nove dimenzije nasilja. Policija veliko pozornost namenja preventivnim objavam in sodelovanju z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami na področju ozaveščanja o nasilju in spodbuja k prijavi vseh oblik nasilja.
Da za učinkovito spoprijemanje s spletnim nasiljem otroci in mladostniki potrebujejo podporo kompetentnih odraslih, je poudarila psihologinja Katja Košir z mariborske filozofske fakultete. “Vendar pa raziskave kažejo, da se otroci in mladostniki zaradi stisk, povezanih z opazovanjem ali doživljanjem medvrstniškega nasilja, relativno redko obračajo na odrasle – za spletno nasilje to velja še v večji meri,” je opozorila. Za učinkovito preprečevanje medvrstniškega nasilja je ključno dobro medresorsko sodelovanje ter okrepitev vzgojne funkcije šole.
Vsa prizadevanja proti nasilju na spletu prežema troje napotil: da ažurno in jasno odzivanje na nasilje zmanjšuje pojavnost nasilja in deluje preventivno; da proti nasilnežu ne ukrepamo z nasiljem, saj nasilje običajno povzroči še več nasilja; da je naša dolžnost prijaviti nasilje, saj umikanje pogleda, molk ali nedejavnost v takem primeru pomenijo krepitev nasilja, so sklenili sogovorniki.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje