Začasni vodje poslanskih skupin ter poslanca narodnih skupnosti bodo danes pri predsedniku državnega zbora določili predlog dnevnega reda petkove konstitutivne seje in sedežni red v veliki dvorani. V petek pa bodo v poslanske klopi sedli novoizvoljeni poslanci in izvolili novo vodjo. To naj bi postala Urška Klakočar Zupančič, ki bi s tem postala prva ženska v zgodovini na tem položaju.
Predsednik Državne volilne komisije (DVK) Peter Golob in direktor DVK Dušan Vučko sta predsedniku republike Borutu Pahorju v nedeljo predala uradni zapisnik o ugotovitvi izida volitev v državni zbor, ki so bile 24. aprila. Predsednik republike je nato podpisal ukaz o sklicu prve seje državnega zbora, ki bo v petek, 13. maja.
Že danes se bodo na sestanku, ki ga je v skladu s poslovnikom sklical predsednik državnega zbora Igor Zorčič, zbrali začasni vodje poslanskih skupin ter poslanca narodnih skupnosti. Zbrani bodo določili predlog dnevnega reda 1. seje državnega zbora in se dogovorili o sedežnem redu v veliki dvorani. Če se o tem ne bodo strinjali, poslovnik določa, da se za sedeže v dvorani odločajo poslanske skupine v vrstnem redu od največje do najmanjše. Prvo bi v tem primeru sedeže izbiralo Gibanje Svoboda, zadnja pa Levica.
Na sestanku bodo določili tudi poslanski skupini, ki jima pripadata mesti predsednika in podpredsednika mandatno-volilne komisije, ter število članov iz posamezne poslanske skupine v sestavi komisije. Na današnjem sestanku lahko zbrani določijo tudi predlog odloka o ustanovitvi in nalogah delovnih teles državnega zbora; poslanske skupine, ki jim pripada mesto predsednika in podpredsednika delovnih teles državnega zbora, ter število članov iz posamezne poslanske skupine v njihovi sestavi in predlog kandidata za generalnega sekretarja državnega zbora.
Izvoljene poslanke in poslance bo nagovoril tudi Pahor
Konstitutivna seja državnega zbora se bo v petek v skladu s parlamentarno prakso začela s slovensko himno. Novoizvoljene poslance bo najprej nagovoril dosedanji predsednik DZ Zorčič, nato pa še predsednik republike. Pahor je v nedeljo napovedal, da bo novoizvoljene poslance seznanil z nekaterimi vprašanji, ki jih čakajo takoj na začetku mandata: izvolitvijo predsednika oziroma predsednice računskega sodišča in imenovanje viceguvernerja Banke Slovenije. Na sejo sta vabljena tudi predsednik in direktor DVK. Ostali vabljeni gostje bodo lahko sejo spremljali z balkona.
Ceremonialnemu delu sledi glasovanje o predlogu dnevnega reda. Prva točka dnevnega reda prve seje je oblikovanje mandatno-volilne komisije (MVK), kjer poslanci in poslanke izvolijo predsednika, podpredsednika in člane. Zakon o poslancih določa, da morajo biti v komisiji zastopani predstavniki vseh poslanskih skupin.
Po imenovanju se seja DZ prekine, medtem pa se sestane nova mandatno-volilna komisija. Ta bo medtem pregledala potrdila o izvolitvi vseh 90 poslancev ter morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list zoper odločitve volilne komisije, ki bi lahko vplivale na potrditev mandatov. Nato sledi nadaljevanje seje državnega zbora. Poslanci tam o nespornih mandatih glasujejo skupaj, o morebitnih spornih pa posebej.
Državni zbor je ustanovljen, ko je potrjena vsaj polovica mandatov. Ustava določa, da se s prvo sejo konča tudi mandatna doba prejšnjega državnega zbora. Iz poslanskih klopi se bodo tako poslovila številna znana imena, med drugim Franc Pojbič (SDS), Franc Trček (SD) in Branko Simonovič (Desus). Iz DZ se skupaj s strankami poslavljajo tudi trije predsedniki strank: Marjan Šarec (LMŠ), Alenka Bratušek (SAB) in Zmago Jelinčič (SNS). Od 88 poslancev, ki trenutno sedijo v poslanskih klopeh, jih je bila manj kot tretjina ponovno izvoljena.
Prvo sejo do izvolitve novega predsednika vodi najstarejši poslanec, tokrat je to 73-letni Miroslav Gregorič iz Gibanja Svoboda. Praksa je, da se ta poslanec udeleži tudi današnjega sestanka začasnih vodij poslanskih skupin ter poslancev narodnih skupnosti.
V petek bi lahko dobili prvo predsednico državnega zbora
Za polno konstituiranje državnega zbora pa je nujna tudi izvolitev novega predsednika oziroma predsednice državnega zbora. Kandidata za ta položaj lahko predlaga najmanj deset poslancev. To mesto bi lahko tokrat zasedla Urška Klakočar Zupančič, podpredsednica Gibanja Svoboda, ki mora za izvolitev na tajnem glasovanju prejeti najmanj 46 glasov poslancev in poslank. Če bo izvoljena, bo postala prva predsednica na tem položaju.
Poslovnik tudi določa, da predsedniku državnega zbora pri njegovem delu pomagajo podpredsedniki. Vsak predsednik državnega zbora ima lahko tri podpredsednike, eden od njih pa mora biti izvoljen med poslanci največje opozicijske poslanske skupine.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje