Tanja Fajon si lahko oddahne, Jani Prednik ne bo kandidiral za predsednika SD

Slovenija 30. Avg 202217:338 komentarjev
Tanja Fajon, Jani Prednik
Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO

Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik ni podal soglasja h kandidaturi za predsednika stranke. Kot kaže, torej predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon na oktobrskem kongresu ne bo imela protikandidata za vodenje stranke. Rok za soglasje h kandidaturam se sicer izteče ob polnoči.

Ob polnoči se bo iztekel rok, v katerem lahko člani SD, ki so bili predlagani za vodilne funkcije v stranki, podajo soglasje h kandidaturi. Sedanja predsednica stranke Tanja Fajon je soglasje h kandidaturi za predsednico stranke podala že v začetku prejšnjega tedna, vodja poslanske skupine Jani Prednik, ki je v preteklih dneh večkrat nakazal, da se h kandidaturi za vodenje SD nagiba, pa se je danes odločil, da soglasja ne bo podal. Za izjave bo na voljo  v četrtek po seji predsedstva stranke, ki bo potrdilo kandidatne liste.

Kdo vse je bil evidentiran za predsedniško in podpredsedniška mesta, Socialni demokrati ne želijo razkriti; povedati nočejo niti tega, koliko predlogov je prispelo za predsednika oziroma predsednico stranke. Še najbolj konkretna je bila Tanja Fajon, ki je je pred dobrim tednom dni dejala, da je za to funkcijo “evidentiranih kakšnih štiri, pet, šest kandidatov oziroma kandidatk”, in razkrila, da je sama že podala soglasje h kandidaturi.

Da so bili evidentirani za predsednika oziroma predsednico SD, so nato za N1 potrdili še evropski poslanec Milan Brglez, podpredsednica državnega zbora Meira Hot, pravosodna ministrica in podpredsednica Socialnih demokratov Dominika Švarc Pipan ter vodja poslanske skupine SD Jani Prednik. Brglez, Hot in Švarc Pipan so nam zatrdili, da soglasja h kandidaturi ne bodo dali, Prednik pa je poudaril, da se zaradi podpore, ki jo uživa na terenu, k temu nagiba. V stranki je sicer mogoče slišati, da je bil prav Prednik v tokratnem kandidacijskem postopku največkrat evidentiran za predsednika SD (po statutu lahko predloge poda vsak član oziroma članica pa tudi organizacije in organi stranke).

Tekma iz leta 2020, ko sta se za vodenje Socialnih demokratov pomerila Fajon in Prednik, se torej tokrat ne bo ponovila. Spomnimo: na kongresu pred dvema letoma je prva dobila 276 glasov, Prednik pa 107. Če bi se Prednik tokrat odločil za kandidaturo, bi se utegnil po besedah naših virov Tanji Fajon močno približati; nekateri niso izključevali niti možnosti, da bi jo premagal. Razočaranje nad sedanjim vodstvom, ki ga pooseblja Fajon, namreč v stranki ni majhno.

Zakaj se Prednik ni odločil za kandidaturo, uradno še ni znano. Po nekaterih namigih iz stranke pa naj bi v zadnjih dneh spoznal, da njegova zmaga le ni tako zanesljiva, kot jo nakazuje število predlogov za njegovo kandidaturo. V stranki so potekale tudi številne razprave, ali bi menjava predsednice še povečala nestabilnost in ranljivost SD, kar bi se lahko odrazilo tudi na rezultatu Socialnih demokratov na lokalnih volitvah. Prav tako se je pojavljalo vprašanje, ali bi sprememba na čelu Socialnih demokratov zahtevala  spremembe v ministrski ekipi. Teren naj bi torej tehtal, ali se podati na negotovo pot s Prednikom, ali še vztrajati s Fajon kljub padanju podpore stranke.

Glavni razlog za razočaranje nad sedanjim vodstvom je namreč slab rezultat SD na aprilskih državnozborskih volitvah. Na njih so Socialni demokrati, ki so pred nastankom Golobove stranke računali celo na zmago na levi polovici političnega prostora, dobila le 6,69 odstotka glasov. Po zadnji javnomnenjski raziskavi Mediane za Pop TV se podpora Socialnim demokratom še znižuje: z julijskih dobrih sedem odstotkov jim je padla na pet odstotkov. Močno sta jo prehiteli stranki Gibanje Svoboda in SDS, za malenkost pa tudi NSi in celo Levica, ki je na aprilskih volitvah zaostala za SD. Tako med Socialnimi demokrati ni osamljena ocena, da stranka s Fajon na čelu ni sposobna obrniti trenda padanja podpore.

Prav tako je v vrstah Socialnih demokratov mogoče slišati očitke, da se Tanja Fajon po vstopu v Golobovo vlado posveča predvsem funkciji zunanje ministrice, stranko pa da zanemarja. Kot enega njenih zadnjih spodrsljajev izpostavljajo zagotavljanje, da bo SD na predsedniških volitvah nastopila s svojim močnim kandidatom, ker da se to za tradicionalno stranko s krepko lokalno mrežo spodobi, nato pa vodstvu ni uspelo najti kandidata. Položaj Fajon dodatno slabijo ocene v stranki o njeni šibki pogajalski moči znotraj koalicije, tudi (ali še zlasti) ko gre za kadrovanje na vodilne položaje v državnem gospodarstvu. Vseh omenjenih očitkov bo Fajon, tudi če bo edina kandidatka za vodenje stranke, nedvomno deležna tudi na oktobrskem kongresu.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar