Tanja Fajon, predsednica Socialnih demokratov, je v zadnjih tednih jasno napovedala dvoje: da bo na kongresu stranke 8. oktobra letos vnovič kandidirala za predsednico SD in da bodo šli Socialni demokrati na letošnje predsedniške volitve s svojim kandidatom ali kandidatko. Danes v izjavi za N1 obe svoji napovedi nekoliko mehča. Razlog so dnevi kalkuliranja v SD in, kot kaže, manj prepričanosti v to, da lahko še en mandat na čelu stranke dobi suvereno. Vodja poslancev SD Jani Prednik utegne namreč spet kandidirati za predsednika. A česa?
“SD je velika, tradicionalna stranka z močno mrežo na terenu in spodobi se, da imamo svojega kandidata oziroma kandidatko,” je Tanja Fajon dejala konec junija in se tako odzvala na poziv kandidatke Gibanja Svoboda Marte Kos, ki si je ob najavi svoje kandidature zaželela, da bi jo podprli tudi ostali dve koalicijski stranki, torej SD in Levica.
Jasna je bila Tanja Fajon tudi v julijskem intervjuju za Večer, ko je povedala, da se je že odločila, da na kongresu 8. oktobra ponovno kandidira za predsednico stranke, “ker si želim to zgodbo nadaljevati, še prevetriti ekipo in jo približati sebi, da bomo stranko res lahko potegnili v pozitivno smer.”
Ne ena ne druga njena napoved nista več tako trdni. “Stranko sem pripravljena voditi še naprej, če bom imela za to dovolj močno podporo,” danes za N1 pravi Tanja Fajon.
O tem, ali bo SD imela res svojega kandidata za predsednika republike, pa: “To si še vedno želim, a če ne bomo imeli dovolj močnega kandidata in glede na to, da nas za podporo prosi več že znanih kandidatov in kandidatk, dopuščam tudi možnost, bi svojim volivcem dejali, naj glasujejo po lastni presoji in vesti.”
Zakaj Tanja Fajon torej ni več tako suverena, ko gre za njen položaj na čelu stranke in kandidata SD za predsednika republike?
V drugi največji koalicijski stranki kritike na račun vodstva, ki so se zaradi slabšega volilnega izida pojavile že takoj po volitvah, a takrat še dokaj zadržano, pred kongresom pridobivajo na jakosti glasu.
Da verjetno tudi na moči in vplivu, pa kaže za marsikoga presenetljiva napoved dolgoletnega generalnega sekretarja stranke Dejana Levaniča, da se za ta najpomembnejši operativni položaj v stranki ne bo več potegoval.
“To je bila osebna odločitev, dal sem največ, kar sem lahko, zdaj pa je čas, da naloge generalnega sekretarja prevzame nekdo drug,” za N1 pojasnjuje Levanič. Kam se umika, ne pove, namiguje pa, da po vsej verjetnosti popolnoma iz parketa nacionalne politike.
A poznavalci razmer v SD za N1 neuradno pripovedujejo, da je Levaničev umik tudi v funkciji zmanjševanja notranjega pritiska na Tanjo Fajon. Ali bo to dovolj, ali bo nezadovoljne v stranki pomiril (samo) Levaničev umik, ali pa bodo skušali kljub temu doseči tudi slovo Tanje Fajon, še ni povsem jasno. Bolje rečeno: ni še prešteto.
Do ponedeljka, 15. avgusta je v SD namreč odprt postopek evidentiranja kandidatov za vse funkcije, ki jih bodo oktobra na kongresu volili delegati. Med evidentiranimi kandidati za predsednika stranke bo poleg Tanje Fajon zagotovo tudi vodja strankinih poslancev Jani Prednik. Evidentirani kandidati bodo imeli potem do 25. avgusta čas, da povedo, ali s kandidaturo soglašajo. Če da, bodo na kongresu tudi kandidirali.
Jani Prednik po volitvah in po formiranju nove vlade v stranki “prav gotovo mobilizira kar nekaj energije,” pravijo viri N1, a po dostopnih informacijah kalkulira tudi on. Ne pa samo on.
Podpora lokalnih odborov, ki bodo Prednika evidentirali za predsednika stranke, je namreč premalo. Na kongresu odločajo delegati. Teh je več kot 300 in ne prihajajo samo iz terena, pač pa tudi iz organov in organizacij stranke, kot sta denimo mladi in ženski forum.
Šele takrat, ko bo imel Prednik prešteto, ali lahko poleg glasov iz terena, kjer je priljubljen, dobi tudi glasove iz sedanjih organov in organizacij stranke, se bo odločil, ali bo res kandidiral proti Tanji Fajon. Namreč enkrat, pred dvema letoma, je že. Takrat ga je Fajon odločno premagala, a ker je bila to njegova prva kandidatura na tako pomemben položaj v stranki, mu poraz ni škodil.
Morebitni drugi in to v razmerah, ko se v stranki zaradi volilnega izida in stagnacije nezadovoljstvo krepi, pa mu zagotovo bi. Če se bo torej Prednik odločil za kandidaturo, bo zanj to igra na vse ali nič.
A dejstvo je tudi, da bi morebitna izguba položaja predsednice stranke škodila tudi Tanji Fajon. Domnevati je mogoče, da bi oslabila tudi njen položaj v koaliciji in vladi. Zato se je vodstvo stranke domislilo manevra, kako z eno potezo doseči dva cilja. Onemogočiti Prednikovo kandidaturo proti Fajon in najti za volivce dokaj sveže ime za kandidata za predsednika republike, pri čemer (drugega) močnega kandidata za zdaj niti nimajo, saj se evropski poslanec Milan Brglez ni dal prepričati, da bi kandidiral.
Vodstvo stranke je zato kandidaturo na volitvah za predsednika republike ponudilo prav Predniku. Tudi prepričujejo ga v to menda precej. Če bi Prednik na to pristal, bi bilo na dlani, da na kongresu ne bo ogrožal Tanje Fajon. A iz besed predsednice SD za N1, ki zdaj dopušča tudi možnost, da stranka svojega kandidata ne bo imela, je jasno, da Tanja Fajon na Prednikov da ne računa.
To potrjuje tudi Prednikova izjava za N1. Zanima ga kandidatura za predsednika stranke in ne kandidatura za predsednika republike.
Prednik namreč za N1 pravi: “Stranka bi verjetno res morala imeti svojega kandidata za predsednika republike. Drži, da so me iz različnih koncev k temu nagovarjali, kar si štejem v čast in to razumem kot priznanje dosedanjemu delu. Vendar pa sem pred dvema letoma stranki ponudil svojo kandidaturo za predsednika SD, programsko in kadrovsko prenovo. Teren je tisti, ki bo moral tokrat povedati, katera smer se mu za SD zdi prava in kako naj se stranka v prihodnje razvija.”
Ključni očitek nezadovoljnih sedanjemu vodstvu stranke je, da SD ne najde svojega prostora, da ne zna dovolj odločno poudarjati tem, ki bi stranko pri volivcih bistveno razlikovale od drugih strank na levi sredini, ter da po volitvah, na katerih so dosegli slabši rezultat kot pred štirimi leti, pa četudi na račun meteorskega vzpona Gibanja Svoboda, še niso resno odprli razprave, kaj naj bodo “barva, vonj in okus” Socialnih demokratov od te točke naprej. Temu je treba dodati še prepričanje, da stranka stagnira oziroma ohranja status quo, kar da ji v prihodnosti prinaša samo mučno in postopno izgubljanje podpore.
Da je treba nekaj narediti, se pravzaprav v SD strinjajo. Tudi vodstvo stranke, ki se zaveda, da trenutni položaj Socialnih demokratov ne obeta rasti in da stranka potrebuje preobrat.
Bistveno težje pa se bodo v SD dogovorili, kako. Ne samo, da trenutno ne Tanja Fajon ne Jani Prednik ne moreta biti zares prepričana, kakšno podporo uživata v stranki, tudi v temah, ki naj bodo za SD najpomembnejše, obstaja kar nekaj razlik.
Ena večjih je zagotovo odnos do kapitala in razumevanje potreb gospodarstva. Med ključnimi argumenti za ta morebitni vsebinski zasuk pa je tudi to, da je nekoč SD-jeve teme na tem področju zdaj že dodobra zasedla Levica.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
