Menu Item
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec mora čim prej pripraviti predlog energetskih vavčerjev, ki bodo za del prebivalstva ublažili pritisk, ki ga povzročajo naraščajoče položnice za ogrevanje. Sredi prihodnjega tedna lahko pričakujemo skrajšanje karantene na pet dni, usoda zakona o demografskem skladu je še negotova. Zakonu o dohodnini pa se morda obeta celo posvetovalni referendum, ki ga predlaga Levica in ki bi ga utegnila podpreti celo koalicija. To so ključni poudarki z nocojšnjega srečanja razširjene koalicije na Brdu pri Kranju, kjer je Janez Janša odgovoril tudi na vprašanje, kako vidi svojega morebitnega glavnega izzivalca na volitvah Roberta Goloba.
Danes se je na Brdu pri Kranju sestala razširjena koalicija in pretresla projekte, ki jih še lahko izpelje do konca mandata. Premier Janez Janša je na srečanje poleg koalicijskih poslancev in dela ministrov povabil še poslance Desus, SNS ter poslanca narodnostnih skupnosti in nepovezano poslanko Matejo Udovč, ki je pred kratkim iz stranke Konkretno prestopila v Našo deželo Aleksandre Pivec.
A se poslanci Desusa z izjemo Roberta Polnarja sestanka na Brdu niso udeležili rekoč, da so opozicijska stranka. Prav tako na Brdu iz istega razloga ni bilo poslanke Udovč. Tudi poslanca narodnostnih skupnosti nista prišla, iz SNS pa se je koalicijskega vrha udeležil predsednik stranke Zmago Jelinčič.
Na dan volitev še referendum?
Ker ima formalno manjšinska koalicija Janeza Janše v parlamentu le 37 poslanskih glasov, so ji že do zdaj pri sprejemanju zakonov večinoma pomagali prav poslanci SNS, Desus in poslanca narodnostnih skupnosti.
Prav zato, da bi preveril, kaj še lahko sprejme do konca mandata, je predsednik vlade sklical današnji posvet.
Ko je po končanem sestanku stopil pred kamere, pa je Janša presenetil z napovedjo, da obstaja možnost, da bo na dan volitev potekal tudi posvetovalni referendum o spremembah zakona o dohodnini.
Po Janševih besedah se je namreč razširjena koalicija pogovarjala tudi o tem, ali naj vendarle skuša spremembe zakona o dohodnini uzakoniti v parlamentu ali pa naj raje podpre predlog stranke Levica, ki želi o spremembah dohodninskega zakona volivce povprašati na posvetovalnem referendumu.
“Preverili bomo proceduro, če bo referendum možno sklicati na dan volitev, da ne bodo nastajali dvojni stroški in da ne bodo ljudje dvakrat hodili na volišča, je možno, da se bo koalicija odločila, da v parlamentu predlog Levice o posvetovalnem referendumu celo podpre,” je povedal premier Janša.
Za koalicijo je sprejetje zakona o dohodnini namreč eden ključnih projektov do konca mandata. Prav tako predstavniki koalicije ves čas poudarjajo, da ne morejo razumeti, zakaj bi kdorkoli (stranka Levica) nasprotoval višjim neto plačam, ki jih zakon prinaša.
O tem, kaj točno bi prinesle spremembe zakona o dohodnini, kolikšno bi bilo zvišanje neto plač in kakšni bi bili učinki tega zakona na proračun, smo podrobneje pisali tukaj.
V stranki Levica so medtem prepričani, da vlada z zakonom o dohodnini nagrajuje najbolje plačane, najslabše plačanim pa daje, kot se je pred časom izrazil Luka Mesec, “drobtinice.” Prav tako poudarjajo, da je proračunska luknja, ki jo bo navrtal ta zakon, v tem trenutku nepotrebna in da naj odločitev o spremembah zakona o dohodnini raje sprejme prihodnja vlada, “kakršnakoli že bo.”
Ali želi koalicija krepiti Levico in zakaj?
Očitno koalicija računa, da bi ji poudarjanje višjih neto plač lahko na volitvah hkrati z referendumom prineslo tudi politične koristi.
Poleg tega v zadnjem času SDS in Nova Slovenija večkrat poudarjata, da vnaprej za kakršnokoli politično povezovanje izključujeta samo eno stranko, prav Levico. To nekateri politični analitiki pripisujejo predvolilni taktiki, s katero želita ti dve stranki okrepiti Levico zato, da oslabili druge na levem političnem polu, zlasti trenutno po javnomnenjskih raziskavah vodilno stranko koalicije KUL, torej SD.
Sta pa lani poleti prav SDS in NSi predlagali tudi sklic izredne seje državnega zbora, “na kateri bi poslanci obravnavali program stranke Levica, ki po njihovem mnenju kaže na možnost protiustavnega delovanja.”
Te izredne seje državnega zbora o programu stranke Levica sicer nikoli ni bilo, ker je predsednik državnega zbora Igor Zorčič zavrnil, da bi jo sklical. Pri tem se je oprl na mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe, ki je med drugim menila, da dosledno spoštovanje ustavne pravice do svobode združevanja in izražanja izključuje, da bi državni organi mimo ustavnih in zakonskih podlag izvajali nadzor nad programskimi vsebinami in delovanjem političnih strank.
Koalicija je spremembe zakona o dohodnini sicer v parlamentu že skušala sprejeti 15. decembra, a je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec tik pred glasovanjem predlagal, da se odločanje prestavi na eno od prihodnjih sej. Neuradno zato, ker je takrat preštel, da bi ob odsotnosti poslanca SMC Dušana Verbiča in nasprotovanju poslanca Desusa Roberta Polnarja zakon v parlamentu padel, s čimer bi bil tudi dokončno pokopan.
Vendarle še en poskus z demografskim skladom?
Za blaženje energetske krize in visokih položnic za ogrevanje lahko najranljivejši del prebivalstva v kratkem pričakuje energetske vavčerje; tudi o tem so se danes dogovorili na Brdu pri Kranju, vse podrobnosti tega ukrepa mora pripraviti minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
Položnice ponekod res letijo v nebo; kot smo na N1 poročali tudi danes, na Jesenicah dosegajo celo vrednosti do 400 evrov.
Do konca tedna naj bi po Janševih napovedih minister za zdravje Janez Poklukar sprejel tudi odločitev, ali bo karantena v primeru visoko rizičnega stika namesto sedanjih sedem dni trajala samo pet dni. Če bo tako odločila tudi vlada, bo to veljalo od sredine prihodnjega tedna.
Kakšna bo usoda zakona o demografskem skladu, še ni znano. Neuradne informacije N1 iz vladnih vrst pravijo, da ni izključeno, da bo koalicija ta zakon skušala sprejeti, vendar tik pred volitvami, saj da koaliciji nikakor ni v interesu, da bi sindikati ob pomoči dela leve opozicije, zlasti stranke Levica, podpise za zakonodajni referendum o tem zakonu zbirali v času predvolilne kampanje.
Zakon o demografskem skladu je namreč še ena večja zaveza koalicije in vlade Janeza Janše, ki je do zdaj neuresničena. Zagotovil naj bi varnejše pokojnine, a obenem pomembno spreminja način upravljanja in obvladovanja okoli 12 milijard evrov vrednega državnega premoženja.
Koalicija je ta zakon lani poleti celo sama umaknila iz parlamentarne procedure. To je storila v času velikih političnih napetosti, kmalu po tem, ko je vlada na referendumu o vodah doživela izjemno hud poraz.
Vendar pa je nad zakonom o demografskem skladu že takrat visela grožnja z referendumom, tokrat celo zakonodajnim, ki bi ga zahtevali sindikati, del strank leve opozicije pa je že lani poleti napovedoval, da bodo pri zbiranju podpisov za ta referendum, če do njega pride, pomagali.
Kaj bi prinesel zakon o demografskem skladu in zakaj je prav ta zakon potencialna bitka vseh bitk, si lahko preberete tukaj.
Nekateri v koaliciji po informacijah N1 sicer menijo, da zakon o demografskem skladu pred koncem mandata te vlade ne more zbrati potrebne večine glasov v parlamentu.
Janez Janša o Robertu Golobu: Mi poudarjamo sodelovanje
Novinar N1 Miha Orešnik je predsednika vlade in SDS Janeza Janšo na Brdu pri Kranju vprašal tudi, kako ocenjuje napovedani vstop nekdanjega predsednika uprave GEN-I Roberta Goloba v politični prostor. In ali glede na Golobove napovedi, da snuje politični projekt, “ki bo nekaj novega, malo v levo in malo v desno”, vidi možnosti za sodelovanje z Golobom po volitvah?
Janša je odgovoril: “Danes tukaj na Brdu je bila ena največkrat izrečenih besed sodelovanje, vsi, ki so bili tukaj, so izrazili tudi željo po nadaljnjem sodelovanju tudi v naslednjem mandatu. K sodelovanju vabimo vse, ki bodo izvoljeni v naslednjo sestavo državnega zbora.”
Notranji minister Aleš Hojs je te dni v oddaji Odmevi sicer o tem, s kom bi SDS lahko sodelovala, odgovoril, da z vsemi, “razen morda z Levico.”
Je prodaja Telekoma v tem mandatu še možna?
Predsednik NSi Matej Tonin je ocenil, da je bilo srečanje na Brdu produktivno. “Storili bomo vse, da zakon o dohodnini ugleda luč sveta in da na takšen način Slovenija krene v smeri držav, ki dajejo ljudem veliko možnosti in priložnosti,” je dejal.
Predsednik Konkretno Zdravko Počivalšek pa je med drugim odgovarjal tudi na vprašanje, ali sta v tem mandatu po njegovi oceni še možna prodaja Telekoma in Save Turizma glede na to, da je vlada včeraj potrdila načrt upravljanja kapitalskih naložb države za leto 2022.
Ta namreč med drugim predvideva vnovično preverjanje možnosti za prodajo Telekoma Slovenije, omenja se tudi možnost prodaje državnega deleža v družbi Sava, ki je pomembna zaradi Save Turizma.
Počivalšek je odgovoril, da je po njegovi oceni “iluzorno”, da bi ti dve naložbi država lahko prodala do konca mandata te vlade, češ da je časa za to premalo. In spomnil na to, da se je Telekom enkrat že prodajal ves mandat, pa ga celo kljub temu takrat niso prodali.
Današnje razširjeno koalicijsko srečanje na Brdu pri Kranju je povzel tudi novinar in voditelj N1 Miha Orešnik:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje