Koalicija na Brdu o ključnih projektih do konca mandata

N1 video 14. Jan. 202215:46 > 18:501 komentar
Delite:

Koalicija je na Brdu pri Kranju končala srečanje, na katerem je pretresla projekte, ki jih še lahko izvede do konca mandata. Eden ključnih zakonov, za katerega naj bi preverili, ali lahko v parlamentu zbere dovolj glasov, je zakon o dohodnini. Med drugim pa naj bi preverili tudi, ali lahko vlada skozi parlamentarno proceduro spravi tudi zakon o demografskem skladu, vendar zanj vsaj za zdaj naj še vedno ne bi bilo zadostne podpore med poslanci.

Na Brdu pri Kranju je skoraj štiri ure potekal razširjen koalicijski vrh, na katerem so pretresali projekte, ki jih še lahko izvedejo do konca mandata. Poslanci in ministri so obravnavali tako zakone, ki bi jih še bilo mogoče sprejeti, kot tudi lokalne projekte. Od volitev, ki bodo po napovedi predsednika republike Boruta Pahorja 24. aprila, nas loči natanko 100 dni.

Koalicija ima v parlamentu le 37 poslanskih glasov (od potrebnih 46), kar je premalo za sprejemanje odločitev, zato mora koalicija zlasti pri zanjo ključnih zakonih iskati podporo tudi v drugih poslanskih skupinah.

Zato je predsednik vlade Janez Janša na Brdo poleg poslancev koalicije povabil tudi poslance Desus, SNS ter poslanca narodnostnih skupnosti in nepovezano poslanko Matejo Udovč, ki je pred kratkim iz stranke Konkretno prestopila v Našo deželo Aleksandre Pivec.

Poslanci Desusa z izjemo Roberta Polnarja se sestanka na Brdu niso udeležili rekoč, da so opozicijska stranka. Prav tako na Brdu iz istega razloga ni poslanke Udovč. Tudi poslanca narodnostnih skupnosti na Brdo nista prišla, iz SNS pa se je koalicijskega vrha udeležil predsednik stranke Zmago Jelinčič. Večinoma so v parlamentu do zdaj vladi sicer zakone pomagali sprejemati prav poslanci SNS, Desus in poslanca narodnostnih skupnosti.

Ob začetku koalicijskega vrha je novinar Miha Orešnik povedal, o čem bo na koalicijskem vrhu tekla beseda in kdo se je vrha udeležil.

Koalicija o ustanovitvi demografskega sklada in zakonu o dohodnini

Vodja poslanske skupine Konkretno Gregorja Periča je pred začetkom sestanka dejal, da bodo na razširjenem koalicijskem vrhu spregovorili o ustanovitvi demografskega sklada, ki je bil lani poleti iz dnevnega reda državnega zbora umaknjen. Prav tako je napovedal, da bi lahko spregovorili tudi o zakonu o dohodnini. “V tem času je določene stvari še mogoče izpeljati. Temu je namenjeno to srečanje,” je povedal. “Iz preteklosti imamo izkušnje, da so se kot po tekočem traku vlagali poslanski zakoni, ki niso doživeli epiloga. Mislim, da bi bilo to nepotrebno tratenje časa in energije,” je dodal.

Vsaj za del koalicije je sprejetje zakona o dohodnini eden ključnih projektov do konca mandata. Poslanci bi morali sicer o tem zakonu glasovati že 15. decembra, a je vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec tik pred glasovanjem predlagal, da se odločanje prestavi na eno od prihodnjih sej.

Neuradno zato, ker je preštel, da bi ob odsotnosti poslanca SMC Dušana Verbiča in nasprotovanju poslanca Desusa Roberta Polnarja zakon v parlamentu padel. O tem, kaj bi prinesle spremembe zakona o dohodnini, pa smo podrobneje pisali tukaj.

Zakon o demografskem skladu je še ena večja zaveza koalicije in vlade Janeza Janše, ki je do zdaj neuresničena. Koalicija sredi julija ta zakon celo sama umaknila iz parlamentarne procedure.

To je bil čas po hudem porazu vlade in ministra Vizjaka na referendumu o vodah, pri čemer se je tudi zakonu o demografskem skladu obetal referendum. Zaradi odločnega nasprotovanja zakonu so takrat zbiranje podpisov za zakonodajni referendum napovedali sindikati, ki bi imeli pri zbiranju podpisov tudi pomoč dela leve opozicije.

Umik tega zakona iz procedure je predsednik NSi Matej Tonin takrat pojasnil z besedami, da je odločanje bolje prestaviti na čas, “ko bodo strasti bolj umirjene in bo mogoča precej bolj trezna razprava, kakšna je prihodnost upravljanja državnega premoženja in same skrbi za pokojninski sistem”. Kaj bi prinesel zakon o demografskem skladu in zakaj je prav ta zakon potencialna bitka vseh bitk, si lahko preberete tukaj.

V tistem času si je koalicija zaradi napetih političnih razmer v državi po izgubljenem referendumu o vodah in po vetu državnega sveta sama v parlamentu strmoglavila tudi spremembe zakona o nalezljivih boleznih. Več o tem si lahko preberete tukaj. Zakon o nalezljivih boleznih bi bilo potrebni uskladiti z ustavo. Ker tega (še) ni, vlada epidemijo upravlja z odloki, ustavno sodišče pa je že za več odlokov presodilo, da so v nasprotju z ustavo.

Tudi lokalni in regionalni projekti

Vodja poslancev Konkretno Gregor Perič je na pred začetkom sestanka na Brdu pri Kranju napovedal tudi, da bi lahko spregovorili o lokalnih in regionalnih projektih, ki jih je mogoče izpeljati do volitev. Spregovorili bi lahko tudi o rešitvah za energetsko krizo.

Za stranko Konkretno, prej SMC, bodo ključni projekti, ki bodo spodbujali gospodarsko okrevanje in dobre ekonomske trende. In dodal, da morajo z dobrimi ekonomskimi trendi pridobiti vsi: “Tudi tisti, ki ne živijo v mestnih jedrih. To se je v preteklosti zanemarjalo.”

Komentari

Vaš komentar