Bodo predsedniki republike, parlamenta in prvaki opozicije ostali zunaj razprav o nacionalni varnosti?

Kabinet predsednika vlade je pripravil predlog novega odloka o Svetu za nacionalno varnost (Snav), ki med drugim ne obvezuje več k vabljenju predsednice republike, predsednika DZ in vodje opozicije na seje Snav, tudi če gre za obravnavo vprašanj nacionalne varnosti.

Predlog vladnega odloka o Svetu za nacionalno varnost, objavljen med vladnimi gradivi, med drugim prinaša spremembe pri sestavi Snav in sekretariatu Snav.

Snavu se tako ob premierju, ki mu tudi predseduje, direktorju Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), obrambnemu, notranjemu, zunanjemu in infrastrukturnemu ministru pridružujeta še finančni in gospodarski minister ter tudi vodja sekretariata Snava. Prav tako je predvidena nova določba, da so člani Snava tudi podpredsedniki vlade, če niso to že po ministrski funkciji, ki jo zasedajo.

Posledično predstavniki navedenih ministrstev sodelujejo tudi v sekretariatu Snava. V njem pa po novem ne bo več direktorja vladnega urada za komuniciranje, izhaja iz objavljenega predloga.

Na sejo ne bi bilo več treba vabiti predsednika republike in državnega zbora ter prvaka opozicije

Spremembe se nanašajo tudi na udeležbo predsednika republike, predsednika DZ, predstavnika največje opozicijske stranke v DZ, predstojnike drugih državnih organov in predstavnike drugih organizacij. Če je doslej veljalo, da so ti vabljeni na sejo ob obravnavi vprašanj nacionalne varnosti, ki zahtevajo usklajeno delo, nov odlok predvideva, da predsednik Snava te "lahko povabi" na sejo. V praksi bi to pomenilo diskrecijsko pravico premierja, da navedenih, če ne želi, ne povabi na sejo.

Določba, da predsednik vlade k sodelovanju pri delu Snava lahko povabi tudi druge ministre, predstavnike drugih državnih organov in strokovnjake s področja nacionalne varnosti pa ostaja nespremenjena.

Drugačno opredelitev predlog prinaša tudi za sestavo operativne skupine sekretariata Snava, ki jo po sedanjem odloku sestavljajo državni sekretar na zunanjem ministrstvu, generalni direktor policije, direktor Sove, direktor urada za informacijsko varnost in generalni direktor obveščevalno varnostne službe.

Operativno skupino bi po novi opredelitvi sestavljali vodja skupine in člani, ki jih imenuje sekretariat izmed strokovnjakov ministrstev, vladnih služb in drugih državnih organov. Pri tem bi se upoštevala potreba po strokovnem znanju s področij protiobveščevalne dejavnosti, varnostnih analiz, dezinformacij in hibridnih groženj, nacionalne varnosti, informacijsko-komunikacijskih tehnologij, kibernetske varnosti in depešnega sistema ter medresorskega sodelovanja in komuniciranja.

Predlog predvideva tudi novega nacionalnega koordinatorja za preprečevanje zunanjih manipulacij z informacijami in vplivanja. Imenovali bi ga v 30 dneh po uveljavitvi odloka. Ta pa predvideva tudi novo določbo o preoblikovanju Snava v vojnih in izrednih razmerah, ko bi postal državni operativni štab obrambe.

Predlog novega odloka sicer prinaša tudi nove oz. podrobnejše opredelitve nalog Snava in delovanje posameznih delovnih teles. Kot izhaja iz objavljenega gradiva, pripravljenega v kabinetu predsednika vlade, so razlogi za spremembe vse bolj kompleksno varnostno okolje, potreba po učinkovitejšem in bolj usklajenem odzivanju državnih organov na sodobne varnostne grožnje ter okrepitev vloge sekretariata in njegove operativne skupine.

Kot so zapisali v predlaganem novem prvem členu odloka, je Slovenija v današnjem varnostnem okolju izpostavljena resnim in kompleksnim grožnjam, med katerimi izstopajo tuje državne in nedržavne obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti ter vplivne operacije, namenjene vmešavanju v notranje zadeve in volilne procese. Med njimi so tudi hibridne grožnje, ki vključujejo kibernetske napade na državne institucije in kritično infrastrukturo, energetsko izsiljevanje in ogrožanje oskrbe z energenti, napadi na informacijski in kibernetski prostor ter kritično infrastrukturo (promet, zdravstvo, komunikacije, finančni sistem), pa tudi gospodarske, tehnološke in znanstvene kraje ter industrijsko vohunjenje.

Obenem pa glede na besedilo predloga Slovenijo ogrožajo še širjenje dezinformacij ter manipulacija javnega mnenja, instrumentalizacija migracijskih tokov, teroristične grožnje in nasilni ekstremizem, vključno z radikalizacijo prek spleta, razkroj ustavnega sistema in vrednot ter "druge oblike asimetričnega delovanja, katerih cilj je destabilizacija ustavnega reda, oslabitev zaupanja v državne institucije, spodkopavanje evroatlantske usmeritve Slovenije ter ogrožanje njenih nacionalnih interesov in ustavnih vrednot".