Jasnič: Če bodo poslanci stranke Desus podali prijavo na KPK, bom odstopil

Slovenija 21. Okt. 202110:39 > 22:1224 komentarjev
Delite:
Ljubo Jasnič
Foto: N1

V stranki Desus so se danes ponovno obmetavali z očitki. Najprej je njen predsednik Ljubo Jasnič poslancema Ivanu Hršku in Branku Simonoviču očital ponovno kršenje sklepov sveta stranke. Hršak se je odzval z napovedjo, da bo poslanska skupina zoper Jasniča podala prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), saj da je poskusil nedopustno vplivati pri gradbenem zakonu. Jasničev odgovor se je glasil: Če bo do prijave na KPK res prišlo, bom odstopil z mesta predsednika stranke.

“Mislim, da je unikum v politiki, da predsednika stranke prijavijo KPK zato, ker nekatere stvari svetuje. Obenem imam pozive poslancev, naj stranka na vsak zakon poda svoje mnenje. To mi ne gre skupaj.” Tako se je predsednik stranke Desus Ljubo Jasnič danes popoldne odzval na napoved poslancev Ivana Hrška in Branka Simonoviča, da bo poslanska skupina zoper njega podala prijavo na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK), saj da je poslancem naročal, kakšna dopolnila naj vložijo na gradbeni zakon. Ob tem je Jasnič poudaril, da bo takoj, ko ga bodo poslanci prijavili KPK, predlagal, naj prevzamejo stranko, sam pa bo odstopil s funkcije predsednika Desusa.

Ni razloga, da stranka “drži štango” pri zaostrovanju razmer v družbi

Izpostavil je, da  vodstvo stranke in njega osebno žalosti, da poslanska skupina podpira vladne ukrepe in zakonodajne predloge, ki so škodljivi za Slovenijo. Kot enega takšnih je navedel zakon o organiziranosti in delu v policiji, ki Nacionalni preiskovalni urad (NPU) podreja vodstvu policije.

“Bojim se, da bo pod vsako naslednjo akcijo vodstva ministrstva za notranje zadeve, ki bo rušila delovanje NPU, tudi pečat  Desusa. To pa je v izrazitem nasprotju z interesi in vrednotami naše stranke,” je dejal Jasnič. Po njegovem prepričanju ni razloga, da bi stranka upokojencev “držala štango” pri zaostrovanju razmer v družbi in dajala vladi še več vzvodov, da “z represijo tlači ljudi”.

Jasnič je sicer že dopoldne v sporočilu za javnost zapisal, da je poslanska skupina sinoči v državnem zboru spet eklatantno kršila sklep zadnje seje sveta Desusa, da stranka aktualni vladi odreka vsakršno nadaljnjo podporo. Za N1 je poudaril, da ta sklep velja za vse v Desusu, torej tako za predsednika kot za poslance in za zadnjega člana. Kdor zaveze stranke ne želi spoštovati, pa lahko iz nje izstopi, je še dodal.

Hršak: Jasnič je največji avtokrat, kar sem jih videl

V poslansko skupino Desus Jasnič šteje Ivana Hrška in Branka Simonoviča. Vodja poslanske skupine Franc Jurša je zaradi bolezni že dlje časa odsoten. Robert Polnar je sicer uradno član poslanske skupine, saj te ne želi zapustiti, vendar so ga iz stranke izključili že lani. Jasnič  je Hršku in Simonoviču zagrozil z “najbolj rigoroznimi ukrepi”, če ne bosta začela spoštovati sklepov stranke. S tem je, kot je potrdil za N1, mislil na možnost izključitve.

“Jaz jim tega ne bi priporočil,”  je na vprašanje o napovedanih rigoroznih ukrepih odgovoril Ivan Hršak. Pravne podlage za izključitev po njegovih besedah ni. “Če nas bodo vseeno izključili, se bomo poslužili najboljše pravne pomoči,” je dejal. Vrnil je tudi grožnjo, saj je napovedal, da bodo tisti, ki bi ju izključili, nosili posledice.

“Ljubo Jasnič je največji avtokrat, kar sem jih videl,” je na današnji novinarski konferenci še dejal Hršak. Na dolgo je razložil, zakaj po njegovem prepričanju Jasnič laže, ko trdi, da poslanska skupina deluje v nasprotju s sklepi stranke. Ob tem je Hršak poudaril, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na nobena navodila. “Tega nam nihče ne more vzeti,” je dejal.

Posebej je izpostavil, da je njemu in Simonoviču Jasnič poslal elektronsko pošto oziroma SMS, kakšne amandmaje naj vložita za dopolnitev gradbenega zakona. “To je bilo očitno zlobirano,” je Hršak utemeljil napoved, da bo poslanska skupina predsednika stranke prijavila KPK. “Jasnič ima čisto zgrešene pojme, kako moramo poslanci delati,” je dodal.

Kaj poslancema očita Jasnič?

Jasniča je sicer poleg tega, da sta Hršak in Simonovič včeraj glasovala za vladni predlog sprememb zakona o organiziranosti in delu v policiji, močno vznemirilo tudi to, da se nista pridružila interpelaciji zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa.

Simonovič je pojasnilo glede interpelacije zoper Hojsa vključil v odgovor o vseh interpelacijah, ki so vložene v parlamentarno proceduro oziroma se napovedujejo.

“Treba bo počakati na razpravo in se odločati,” je dejal Simonovič. Nato pa je ocenil, da bo interpelacija zoper pravosodnega ministra Marjana Dikaučiča uspela. Pod določenimi pogoji bi lahko uspeli tudi interpelaciji zoper Hojsa in zoper ministra za okolje Andreja Vizjaka, je bilo razumeti Simonovičeve besede. Na vprašanje, kako bo glasoval sam, ni želel odgovoriti.

“Izdaja državnih interesov”

Spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji so bile včeraj sprejete s 46 glasovi za in 40 proti. Simonovič in Hršak pa tudi Polnar  so spremembe podprli. “Poslanci Desusa so včeraj odločno glasovali za prav VSE sklepe in predloge vlade, vključno z najbolj spornimi, med katerimi naj izpostavim samo novelo zakona o nalogah policije, ki Nacionalni preiskovalni urad (NPU) podreja vodstvu policije in s tem omogoča nadaljnjo instrumentalizacijo in politizacijo policije,” je v dopoldanskem sporočilu zapisal Jasnič.

Simonovič se je temu očitku danes izognil. Navedel je, da sta s Hrškom za spremembe glasovala, ker je nedopustno, da protestniki na policiste mečejo granitne kocke.

Jasnič pa je glasovanje razumel kot neposredno izdajo stranke, njenih volilcev in podpornikov ter tudi slovenskih državnih interesov. “Morda je takšno glasovanje poslancev v skladu z njihovimi osebnimi interesi, je pa v neposrednem nasprotju z interesi stranke Desus, ki naj bi jo zastopali,” je poudaril.

Poslanca je pozval, naj nemudoma prenehata s “samovoljnim početjem” in naj začneta spoštovati sklepe in zaveze stranke Desus. V nasprotnem primeru bodo prisiljeni proti njima sprejeti najbolj rigorozne ukrepe, je zagrozil.

Za N1 je povedal, da je z izrazom “rigorozni ukrepi” mislil to, da bo vodstvo stranke, če Simonovič in Hršak ne bosta spoštovala odločitev sveta Desusa, lokalni organizaciji pozvalo, da o njunem ravnanju razpravljata in sprejmeta ustrezne ukrepe. Lokalna odbora v Izoli in v Hrastniku se lahko odločita, da poslanca iz stranke izključita ali pa ju podpreta. Če se bo zgodilo slednje, lahko o tem, zakaj občinski organizaciji o ravnanju Simonoviča in Hrška nista razpravljali oziroma nista sprejeli ukrepov, spregovori izvršni odbor stranke in ta sprejme odločitev, je poudaril Jasnič.

Ljubo Jasnič
Foto : Borut Živulovič/BOBO

Ali bo Desus v primeru odhoda poslancev še parlamentarna stranka?

Kot smo poročali pred dobrim mesecem dni, je več članov  Desusa prepričanih, da ima stranka, ki ji javnomnenjska merjenja zelo slabo kažejo, za ponovni prihod v parlament več možnosti, če se bo odpovedala poslancem, kot pa če bodo ti še naprej ignorirali njena stališča in podpirali Janševo vlado.

Jasnič je kot eno od težav, ki bi jo povzročila ločitev poslancev in stranke, navedel, da Desus ne bi bil več parlamentarna stranka. Vendar te navedbe ne držijo. Kot je za N1 povedal direktor Državne volilne komisije Dušan Vučko, je parlamentarna stranka tista politična stranka, ki je na zadnjih volitvah dosegla parlamentarni prag, kar pomeni, da je dobila (vsaj) štiri odstotke glasov. Parlamentarna stranka pa ostane vse do naslednjih volitev, ne glede na to, kaj se dogaja z njenimi poslanci. “Volilci odločajo, katera politična stranka je parlamentarna stranka,” poudarja Vučko. Tako ji po zakonu o financiranju političnih strank glede na volilni rezultat tudi pripadajo sredstva iz proračuna.

Razprava o tem, ali je stranka parlamentarna ali ne, ni zgolj teoretične narave. Ob prihajajočih volitvah je namreč zelo pomembno, koliko časa ima stranka na voljo v predvolilnih soočenjih. Po zakonu o Radioteleviziji Slovenija imajo stranke, ki so zastopane v državnem zboru oziroma Evropskem parlamentu, na voljo dve tretjini vsega časa, namenjenega soočenjem. Zakon torej ne uporablja izraza parlamentarna stranka, je pa ta uporabljen v pravilniku RTV o poklicnih standardih. Dodatno ta dokument še določa, da se v primeru dvoma, katere stranke so parlamentarne, RTV obrne na predsednika državnega zbora in na podatke iz centralnega registra notranjega ministrstva.

Razhod stranke in poslanske skupine Desusa pa bi lahko prinesel, da stranka  pred prihodnjimi volitvami list kandidatov ne bi mogla vložiti s podpisi treh poslancev, temveč bi morala zbrati podpise volilcev, kar je bolj zapletena pot. Toda že sedanji slabi odnosi v Desusu možnosti, da bi poslanci te stranke odklonili podporo njenim listam kandidatov, ne izključujejo. Tudi sicer smo bili v preteklosti priče, da so poslanci priskočili na pomoč kateri od zunajparlamentarnih strank. Tedanja poslanka Desusa Marija Antonija Kovačič, ki je prestopila v vrste SAB, je pred prejšnjimi volitvami s podpisom podprla kandidatno listo stranke Dobra država.

Komentari

Vaš komentar