Po tednu političnih preobratov in vmešavanju premierja Goloba se odstrel medvedov v Sloveniji nadaljuje. Je takšen odvzem iz narave res edina rešitev za preveliko populacijo medvedov v slovenskih gozdovih in kako to, da se kljub ukrepom številčnost teh živali vztrajno povečuje? Tudi na ta vprašanja je v oddaji N1 STUDIO odgovoril profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti Klemen Jerina, sicer avtor strokovnega mnenja, ki je bilo podlaga za določitev števila medvedov za odstrel.
Potem ko je ministrstvo za naravne vire in prostor izdalo odločbo o odstrelu 230 rjavih medvedov, ki je največji doslej, se je vmešal kar predsednik vlade Robert Golob in jo želel zamrzniti.
A je po pogovoru z ministrom Urošem Brežanom spremenil stališče. Odstrel se tako nadaljuje. Ostro so se odzvali tudi nekateri nevladniki, češ da Slovenija s takšnim, kot pravijo, masovnim odstrelom, krši lastno in tudi evropsko zakonodajo. Kako to, da se populacija medveda kljub ukrepom vztrajno povečuje, in zakaj drugih alternativ, kot je odstrel, praktično ni?
Tudi na ta vprašanja je v oddaji N1 STUDIO odgovarjal profesor na ljubljanski biotehniški fakulteti dr. Klemen Jerina, sicer avtor ekspertize, ki je bila podlaga za določitev števila medvedov za odstrel.
Število rjavih medvedov od začetka 90. let, ko je bil zaščiten, hitro narašča. Leta 1993 jih je bilo okoli 300, leta 2015 okoli 711. Po strokovnih ocenah iz lanske pomladi pa danes v Sloveniji živi že približno 1.100 rjavih medvedov. Kje jih je največ in zakaj te živali vztrajno širijo svoj teritorij?
Z letošnjim odvzemom se želijo približati številki 800. “Gre za kompromis med varstvom vrste in ljudmi. Število 800 ni zastavljeno za vedno, ampak gre za dinamično stvar in je predvsem odvisno od vedenja medvedov,” je povedal Jerina. Kako to, da se kljub večjemu odstrelu – lani so izdali dovoljenje za odstrel 222 medvedov, a so jih odstrelili 234 – številčnost teh živali vztrajno povečuje?
Po mnenju sogovornika je število medvedov treba omejiti, saj so v zadnjih letih naraščali konflikti z ljudmi. Alternative odstrelu pa po navedbah Jerine ni. “Teoretično so na voljo nekatere druge rešitve, kot je recimo premik živali. V preteklosti so nekaj medvedov prepeljali v Italijo in Španijo, a je šlo le za peščico živali. Kot prvo zdaj medvedov v tujini ne želijo, poleg tega gre za precejšen logistični zalogaj.” Kaj pa sterilizacija medvedk?
Na podlagi dovoljenja lov na medvede torej že poteka. “Kot pravi zakonodaja, pri odstrelu čim bolj ciljamo na medvede, ki povzročajo več težav. Določena so bila poseljena območja, kjer se medvedi celo gibljejo po vaseh,” je pojasnil Jerina in v nadaljevanju razložil, kako bodo lovci sploh vedeli, katerega medveda ubiti.
Odločitev ministrstva je precej razburila nekatere nevladne organizacije, po njihovem mnenju gre za masovni odvzem in kršitev tako slovenske kot evropske zakonodaje. Na to so v javnem pismu opozorili tudi Evropsko komisijo in Evropski parlament. Kako na te očitke odgovarja Jerina, ki smo ga povprašali tudi o podatku, da je bilo samo lani po podatkih kmetijskega ministrstva v Sloveniji odvzetih kar 14.220 divjih prašičev? Zakaj to različno dojemanje in “dvojna merila” Slovencev?
Celotno oddajo N1 STUDIO si lahko ogledate v spodnjem posnetku.
Oddajo lahko tudi poslušate.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje