Menu Item
Nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman, ki je bil po ustanovitvi prezaposlen v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. Kot je zapisal, mu je bila "po posebni kurirki vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti". Odzvali so se tudi v novoustanovljenem muzeju.
Jože Dežman, nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, je, kot je sporočil, v torek prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. Dežman je bil po ustanovitvi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije prezaposlen v omenjeni muzej, je pa pozneje prejel odredbo o neprihajanju na delo.
Dežman je še v torek zjutraj sporočil, da odločbe o odpustu nima, ima le odredbo o neprihajanju na delo. “Torej ne smem delati, prejemam pa direktorsko plačo. Postopanje z mano sodi v kategorijo izbrisa. Ne prejemam nobenih muzejskih obvestil, nisem vabljen na noben sestanek, vzeta mi je bila volilna pravica itd.,” je zapisal.
Danes pa je sporočil, da mu je bila “po posebni kurirki vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti”.
Da je Dežmanu bila vročena pogodba o zaposlitvi, so za N1 potrdili tudi v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. “Delovnopravni status dr. Jožeta Dežmana in dr. Željka Oseta je bil v postopku ureditve, saj nista imela več statusno pravne funkcije direktorja. Dr. Jožetu Dežmanu je bila 28. marca vročena odpoved v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih, zaradi nezmožnosti opravljanja funkcije oziroma delovnega mesta, ki je posledica objektivnih okoliščin, in sicer spojitev delodajalca delavca Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojite ter sklepa o ustanovitvi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Direktorjema združenih zavodov je, zaradi ustanovitve novega javnega zavoda in posledično ukinitve dveh javnih zavodov, prenehal mandat direktorja kot poslovodne osebe,” so navedli.
Dodali so še, da s prenehanjem pravne osebe prenehajo tudi vsi njeni organi, saj so ti vezani na njen obstoj: “Delavec, ki nima več statusno pravne funkcije direktorja, ne izpolnjuje zakonskih pogojev za opravljanja dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, posledično gre za nesposobnost opravljanja funkcije, ki je bila predmet pogodbe o zaposlitvi, saj ta funkcija več ne obstaja.” Na novoustanovljenem muzeju zatrjujejo, da za Dežmana in Oseta nimajo delovnega mesta, zato so jima odredili neprihajanje na delo do ureditve njunega delovnopravnega statusa, “saj jima delodajalec, zaradi objektivnih razlogov, ni mogel zagotoviti dela. Ker razlogi za navedeno niso nastali na strani delavcev, jima mora delodajalec v skladu z zakonom do dokončne ureditve statusa izplačati 100 odstotno nadomestilo plače,” so povzeli dogajanje.
Medtem je Dežman zapisal tudi, da je “zaradi nezakonitega sprejemanja sistematizacije” na inšpektorat za delo poslal zahtevo za urgentni inšpekcijski nadzor pri Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Obenem je izrazil bojazen, da “bodo v programu za leto 2023 cenzurirali razstavo o odkritju 3.450 umorjenih v breznu pod Macesnovo gorico”.
Dežman je s prijavo seznanil tudi muzej, kjer pa pravijo, da drugih informacij o tem za zdaj nimajo.
Na spletni Demokraciji je Dežman zapisal, da je v “roke dobil le dva obrazca”, da je bil “tam okoli 20. februarja odjavljen iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije in prijavljen v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije”, nato je dobil odredbo o neprihajanju na delo z dne 22. marca.
Vlada je sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, na podlagi katerega se javni zavod Muzej novejše zgodovine Slovenije in javni zavod Muzej slovenske osamosvojitve združita v javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, sprejela 19. januarja. Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je bil nato 13. februarja vpisan v sodni register. S tem sta se Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve združila v nov javni zavod, oba predhodna muzeja pa sta s tem prenehala obstajati kot samostojna javna zavoda. Zaposleni pa so bili prezaposleni v združen muzej.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je za v. d. direktorice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije imenovala Natašo Robežnik.
Dežman je, kot je zapisal na spletni Demokraciji, na Okrožno sodišče v Ljubljani 20. februarja tudi vložil tožbo na ničnost izbrisov/vpisa v sodni register.
Na Okrožnem sodišču v Ljubljani so za STA potrdili, da je sodni register na vpis spojitve zavodov v nov zavod prejel tožbo na ničnost vpisov v sodni register oziroma podredno pritožbo ter da v zvezi s tožbo oziroma pritožbo poteka postopek, o katerem sodišče še ni odločilo.
NSi: Primer Dežman razumemo v luči revanšizma
Združevanje muzejev je bilo, kot smo že poročali, tarča prenekaterih kritih. Močno mu je nasprotovalo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), stranka SDS pa je v začetku meseca marca – tudi zaradi ukinitve Muzeja slovenske osamosvojitve – v parlamentarni postopek vložila interpelacijo o delu in odgovornosti celotne vlade Roberta Goloba. V VSO so to interpelacijo pozdravili “kot priložnost za ponovni razmislek”.
Pred tem je, spomnimo, opozicijska NSi pripravila interpelacijo zoper ministrico za kulturo Asto Vrečko, ampak interpelacije niso mogli vložiti, saj ima NSi sama za to premalo poslancev, SDS pa svojih podpisov ni prispevala.
V NSi po besedah poslanke Ive Dimic primer Dežman razumejo v luči revanšizma. “Odkrivanje polpretekle zgodovine, podprte s številnimi dokazi in žrtvami, za katere se je Dežman aktivno zavzemal ves čas samostojne Slovenije, so za ministrico Asto Vrečko očitno nepomembna in nezaželena dejanja,” je med drugim povedala v današnjem odzivu.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje