Kako se bo ministrstvo za zdravje lotilo problema pomanjkanja družinskih zdravnikov in nedopustnih čakalnih dob?
Vlada je sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja za letošnje leto. Uredba, ki določa, kaj in po kakšnih cenah se bo letos financiralo iz zdravstvene blagajne, je ključni dokument ministrstva za zdravje in na letni ravni nadomešča tako imenovani splošni dogovor.
Kot je na novinarski konferenci pojasnila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, uredba, poleg tega da skrbi za stabilnost sistema in nadaljuje financiranje zdravstvenih programov, zasleduje tri glavne cilje: dostopnost, vzdržnost in kakovost zdravstvenega sistema. Vsi ukrepi so ciljno zastavljeni na tri področja – primarno raven, specialistično ambulantno dejavnost in prospektivni program.
Uredba predvideva plačilo urgentne dejavnosti po realizaciji – torej vseh opravljenih storitev na urgenci. Plačilo po realizaciji je predvideno tudi za zobno protetiko in zobozdravstvo za otroke in mladino ter tudi vse druge zdravstvene storitve za otroke in mladostnike. Vse opravljene storitve bodo plačane tudi na področju gastroenterologije in celostne rehabilitacija za slepe in slabovidne. Predvidena je širitev ambulant družinske medicine s 7,1 ekipe, pa tudi fizioterapije z dodatnimi 28 ekipami, dispanzerjev za mentalno zdravje z dodatnimi sedmimi ekipami, pri zobozdravstvu za odrasle pa je predvidena širitev z dodatnih 21,2 tima.
Kaj prinaša uredba?
Uredba na primarni ravni naslavlja problem neopredeljenih in spodbuja večjo dostopnost do izbranega osebnega zdravnika. Kot je pojasnila ministrica, bodo večjo možnost opredelitve izbranega osebnega zdravnika omogočali s tem, da specializantom družinske medicine v zadnjem (četrtem) letniku, ko že lahko opredelijo svoje paciente, omogočijo možnost samostojnega dela v lastni ambulanti z enako ekipo, kot jo imajo na voljo specialisti družinske medicine.
“S tem jim omogočamo enake standarde in kakovost dela, pa tudi prostor. Verjamem, da bodo specializanti motivirani za to, da opredeljujejo svoje paciente,” je poudarila ministrica. Bo pa zanje najnižja zahtevana raven opredeljenih pacientov nižja – namesto 1.895 glavarinskih količnikov bo meja postavljena pri 800 količnikih. Ministrstvo za zdravje je izvajalce povprašalo, koliko tovrstnih ambulant specializantov bi lahko zagotovili. Na podlagi odziva so v uredbi predvideli financiranje za 15 ambulant. Na takšen način bi dostop do osebnega zdravnika omogočili tudi do 16.000 dodatnim ljudem, so v sporočilu za javnost poudarili pri ministrstvu.
V uredbi so predvidena tudi dodatna sredstva, ki jih lahko na podlagi poziva prejme do 100 ambulant družinske medicine, ki se bodo odločile za dodatno opredeljevanje pacientov. Ambulante bodo izbrane na podlagi kriterijev, ki jih bo ministrstvo skupaj s stroko določilo v pozivu. Ta sicer predvideva nov standard dela, v katerega bi bila po novem poleg zdravnika in srednje medicinske sestre vključena tudi diplomirana medicinska sestra za polni delovni čas.
Trenutno namreč diplomirana medicinska sestra v posamezni družinski ambulanti deluje samostojno v referenčni ambulanti. V izbranih ambulantah pa bi bile diplomirane medicinske sestre vključene v tim, s čimer želi ministrstvo spodbujati bolj celostno in kakovostno oskrbo. Ob zagotovitvi dodatne pomoči – torej, diplomiranih medicinskih sester – bodo morale izbrane ambulante opredeliti tudi dodatne paciente.
Kako bodo skrajšali čakalne dobe?
V okviru specialistično-ambulantne obravnave je uredba usmerjena v spodbujanje prvih pregledov. “Prvi pregledi so tisti, ki pacientom omogočajo vstop v zdravstveni sistem. Možno sicer je, da se bodo v okviru tega celo podaljšale čakalne dobe, recimo pri kontrolnih pregledih ali nadaljnjih obravnavah, ampak pomembno je, da vsak pacient, ki sploh še ni vstopil v zdravstveni sistem čim prej pride do prvega pregleda in s tem prve obravnave. To je bistvenega pomena za hitro in učinkovito zdravljenje,” je dodala Prevolnik Rupel.
Tako je v uredbi pri vsaki zdravstveni dejavnosti določeno najnižje število prvih pregledov, ki jih bo morala vsaka ambulanta opraviti letos. Za ginekologijo je predvideno najmanj 2.100 pregledov, za infektologijo 4.085, za okulistiko 2.615, za ortopedijo pa 3.254. Če bo ekipa posamezne ambulante zahteve dosegla ali presegla, bodo vsi prvi pregledi, opravljeni letos, plačani po 30 odstotkov višji ceni. Če zahtev ekipa ne bo dosegla, pa bodo izvajalcu odvzeli delež programa v višini deleža neopravljenega minimalnega števila prvih pregledov, vendar do največ 10 odstotkov.
Uredba med drugim uvaja tudi nov način naročanja nedopustno dolgo čakajočih na proste termine. Izvajalci bodo na proste termine naročali tiste, ki glede na nujnost obravnave čakajo najdlje. Načrtovana je uvedba tako imenovanega faktorja relativno čakajočih, je pojasnila ministrica za zdravje Prevolnik Rupel. Faktor bo prikazoval, koliko časa čaka posameznik na neko zdravstveno storitev glede na najdaljšo dopustno čakalno dobo pri določeni stopnji nujnosti. Faktor bo vključen v informacijske sisteme javnih zdravstvenih ustanov in jim bo pomagal pri naročanju pacientov na proste termine. Na podlagi tega bo vzpostavljen seznam najdlje nedopustno čakajočih, oskrba pa bo najprej ponujena tistim, ki čakajo relativno najdlje glede na stopnjo nujnosti. Za obravnavo pacientov iz tega seznama bodo izvajalci tudi dodatno stimulirani, so pojasnili na ministrstvu.
Na ministrstvu ob tem načrtujejo tudi merjenje efektivne obremenitve nosilcev zdravstvene dejavnosti s strani izvajalcev. Hkrati želijo vodstvom zdravstvenih zavodov omogočiti samostojnost pri izvajanju programov. Ministrstvo bo odločanje o tem, za kateri program lahko direktor sklepa podjemne pogodbe z lastnimi zdravstvenimi delavci, s sklepom preneslo na direktorje zavodov, ministrstvo pa bo v posebnem sklepu določilo kriterije, in sicer pozitivno poslovanje na programu in skrajševanje dobe čakanja oziroma števila nedopustno čakajočih. Programe, ki so v uredbi imenovani kot nacionalni prioritetni programi, bodo potrdili sveti zavodov.
Ministrstvo predvidelo 15 satelitskih urgentnih centrov
Pri prospektivnih programih uredba optimizira obseg programa, ki ga bo ministrstvo za zdravje periodično spremljalo, nadzorovalo in prilagajalo. “Perspektivni programi so tisti, pri katerih ceno in količino posameznih posegov načrtujemo vnaprej, to so recimo operacije kolka, krčnih žil … Program smo optimizirali glede na zmožnost izvajalcev in s tem bolj učinkovito načrtovali rabo sredstev,” je dodala ministrica.
V omenjeni uredbi so naredili tudi prve korake pri mreži nujne medicinske pomoči, ki jo bodo na ministrstvu za zdravje posodobili po korakih. Letos so določili kriterije za lokacije satelitskih urgentnih centrov. Z njihovo vzpostavitvijo bodo, tako Prevolnik Rupel, akutno bolni prejeli hitrejšo oskrbo in na drugi strani bodo na ta način razbremenili urgentne centre, ki so namenjeni življenjsko ogroženim pacientom. “Satelitski urgentni centri bodo kadrovsko in tehnično opremljeni za zagotavljanje hitre in kakovostne nujne obravnave pacientov bližje domu,” je izpostavila ministrica.
Seznam predvidenih satelitskih urgentnih centrov:
ZD Kočevje, ZD Postojna, ZD Tolmin, ZD Sežana, ZD Idrija, ZD Ilirska Bistrica, ZD Šmarje pri Jelšah, ZD Sevnica, ZD Kranj, ZD Velenje, ZD Litija, ZD Črnomelj, ZD Škofja Loka, ZD Domžale, ZD Ivančna Gorica in ZD Grosuplje.
(vir: ministrstvo za zdravje)
Uvedli bodo tudi t. i. srečevalni sistem, s katerim bodo zagotovili takojšnje hitre odzive nujnih reševalnih vozil in istočasno razbremenili dežurnega zdravnika, ki bo na teren odslej šel le takrat, ko bo to zahtevalo pacientovo zdravstveno stanje. Dežurni zdravnik bo intervencije izvajal skupaj z diplomiranim zdravstvenikom v vozilu urgentnega zdravnika. “S tem se bo seveda, ker bo zdravnik razbremenjen, povečala njegova razpoložljivost v ambulanti,” je še poudarila ministrica.
Tisti zdravstveni domovi (ZD), ki ne bodo imeli statusa satelitskega urgentnega centra, bodo do dokončne vzpostavitve nove mreže nujne medicinske pomoči ohranili neprekinjeno zdravstveno varstvo, če ga izvajajo. Mreža z ekipami nujnih reševalnih vozil se po navedbah ministrstva prilagaja in krepi na podlagi podatkov dispečerske službe zdravstva, nekateri pa tudi z ekipami vozil urgentnih zdravnikov.
Združenje zdravstvenih zavodov pozdravlja sprejem uredbe
Uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 so v sodelovanju z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Združenjem zdravstvenih zavodov Slovenije pripravili na ministrstvu za zdravje.
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije pozdravljajo sprejem uredbe. Še posebej podpirajo vključitev predlogov izvajalcev, ki se nanašajo na povečano dostopnost do osebnega zdravnika, je sporočilu za javnost poudarila v. d. direktorice združenja Tatjana Jevševar. V združenju po njenih besedah podpirajo tudi izboljšano dostopnost na področju duševnega zdravja ter zmanjšanje čakalnih dob pri fizioterapiji. Na sekundarni ravni zdravstva pa podpirajo ukrepe za zmanjšanje čakalnih dob in povečanje dostopnosti, s poudarkom na večji realizaciji perspektivnih primerov.
“Izjemno nas veseli, da se začenja urejati tudi področje nujne medicinske pomoči na primarni ravni, kar bo razbremenilo preobremenjene urgentne centre v bolnišnicah,” je poudarila Jevševar. Z zadovoljstvom v združenju ugotavljajo tudi, da je ministrstvo v uredbo vključilo plačilo programa urgentnih centrov po realizaciji, kar je bila večkratna pobuda in opozorilo združenja.
Iz Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pa so sporočili, da uredbe še ne morejo komentirati, saj z njeno vsebino še niso seznanjeni. Načeloma pa zavod pozdravlja vse ukrepe, ki krepijo javni zdravstveni sistem v Sloveniji in zagotavljajo boljšo dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, so poudarili.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje