Po uničujočih poplavah je vlada danes sindikatom predlagala, da se plačna nesorazmerja v javnem sektorju odpravijo z začetkom leta 2025, torej eno leto pozneje, kot je bilo predvideno. Sindikalisti predlogu ne nasprotujejo, a pričakujejo, da bodo k sanaciji države pravično prispevala tudi podjetja.
“Nastopil je trenutek, ko mora imeti sanacija države prednost pred odpravo plačnih nesorazmerij,” je po pogajanjih s sindikati javnega sektorja povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Današnja pogajanja so bila prva po poletnih počitnicah in s tem prva po poplavah, ki so povzročile ogromno škoda v velikem delu države.
“Vsi moramo prispevati svoj delež”
Vlada predlaga, da se odprava nesorazmerij zgodi z začetkom leta 2025, torej leto dni pozneje, kot je bilo predvideno doslej, so danes pojasnili ministrica ter sindikalista Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek, ki vodita obe sindikalni pogajalski skupini.
Pričakovati je, da bi odprava nesorazmerij mnogim v javnem sektorju dvignila plače, saj je množične zahteve po odpravi nesorazmerij sprožil dogovor prejšnje vlade iz novembra 2021 za precejšen dvig plač nekaterim v zdravstvu.
“Sindikati bomo predlog preložitve v najkrajšem možnem času preučili in nanj odgovorili,” je dejal predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Pričakovati pa je, da se bodo organi sindikatov strinjali. “Verjetno med našimi člani ni nikogar, ki ne bi razumel, v kakšni situaciji se je znašla država in državljanke ter državljani,” je povedal Štrukelj.
Ob tem pa v sindikatih pričakujejo, da bodo k sanaciji prispevali tudi ostali deležniki. “Bremena ne smejo biti razdeljena samo enakopravno, ampak tudi pravično,” je poudaril Štrukelj.
“Vsi družbeniki bomo morali prispevati svoj delež,” se je strinjala ministrica, “Leto 2024 bo posvečeno sanaciji področij in posameznikov. Že pred uničujočimi poplavami sta bili dve ujmi, med eno od njiju se je razvil tornado. Škode bo za nekaj milijard evrov.”
Sindikati so predlagali, da se za namen financiranja sanacije dodatno obdavčijo dobički bank. Ti so ob polletju znašali pol milijarde evrov in so “enormni”, je dejal Štrukelj.
Poleg tega pričakujejo ukrepe za to, da bi prispevala druga podjetja, ki jih ujme niso prizadele, je dodal.
Ministrica se danes ni želela opredeliti do tega, kakšne ukrepe za financiranje sanacije bo pripravila vlada. “Nekaj bo jasno iz interventnega zakona, predvsem pa iz sanacijskega zakona,” je napovedala.
Poudarila pa je, da se iščejo zakonite rešitve, ki bodo prestale morebitne presoje s strani slovenskih sodišč in sodišča EU. O obdavčitvi bank Slovenija ne presoja samostojno, ampak nas zavezujejo pravila evropske centralne banke, je pojasnila.
“Obseg škode je tako velik, da se bodo iskale vse možnosti za participacijo,” je povedala.
Čakati bodo morali vsi javni uslužbenci
Sindikati so se z ministrico strinjali tudi, da mora časovnica odprave nesorazmerij veljati za vse v javnem sektorju. Kot je bilo danes razumeti, to velja tudi za sodnike in tožilce ter zdravnike, ki so se z vlado pogajali ločeno.
Ker pa se vlada zaveda, da so plače vzrok za kadrovsko krizo v nekaterih delih javnega sektorja, se bodo pogajanja nadaljevala z dosedanjim tempom. Še vedno je cilj, da se dogovorijo do letošnjega oktobra, je pojasnila Sanja Ajanović Hovnik.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje